Papeževi zahvalni pismi po SDM na Poljskem

VATIKAN (sreda, 24. avgust 2016, RV) – Hvaležnost za prisrčen sprejem Poljakov, poklon njihovi trdni veri in neomajnemu upanju ter spodbuda k pričevanju o usmiljenju. Le-to izražata dve zahvalni pismi, ki ju je papež Frančišek poslal na Poljsko po svetovnem dnevu mladih v Krakovu. Obe besedili sta datirani 3. avgusta, prispeli pa sta 22. avgusta. Prvo je naslovljeno na msgr. Stanisława Gądeckega, predsednika Poljske škofovske konference, drugo pa na kardinala Stanisława Dziwisza, nadškofa Krakova.

Predsedniku Poljske škofovske konference: Živa hvaležnost
»Po vrnitvi z apostolskega potovanja na Poljsko, želim ponovno izraziti vam, drugim škofom, duhovnikom, posvečenim osebam in vernim laikom, svojo živo hvaležnost za prisrčen sprejem in vnemo, s katero je bil pripravljen moj obisk. Globoko so se me dotaknili trdnost vaše vere, neomajno upanje, ki ste ga ohranili navkljub težavam in tragedijam, in goreča dejavna ljubezen, ki poživlja vašo človeško in krščansko pot.« Tako sveti oče zapiše v pismu predsedniku Poljske škofovske konference. Nadalje omeni slovesno evharistično obhajanje v svetišču v Čenstohovi, ob 1050. obletnici krsta Poljske, in ganljiv molitveni postanek v koncentracijskem taborišču Auschwitz. Na ta dva dogodka papež ohranja intenziven in drag spomin. V veselje pa mu je v mislih se vračati tudi k srečanjem z mladimi različnih narodnosti. Pismo sklene z besedami: »Zagotavljam svojo molitev, da bi Cerkev na Poljskem še naprej hodila z vztrajnostjo in pogumom, da bi vsem pričevala o Gospodovi usmiljeni ljubezni. Tudi vi molite zame. Iz srca vas blagoslavljam.«

Nadškofu Krakova: Vse to je znamenje ljubezni do Cerkve
Nadškofu Krakova pa papež Frančišek piše, da mu je bilo med pastoralnim obiskom dano veselje, da se je lahko s hvaležnostjo spomnil svojega spoštovanega predhodnika sv. Janeza Pavla II.; da je živel trenutke globokega občestva s skupnostjo krakovske nadškofije; in da je izkusil navdušenje vere neizmerne množice mladih z vseh celin. Tako se sveti oče nadškofu, duhovnikom, posvečenim osebam in celotni škofijski skupnosti zahvaljuje, da so ga prisrčno sprejeli pri sebi doma, in za mnoge pozornosti, ki jih je bil deležen sam in njegovi sodelavci. »Še vedno v srcu nosim spomin na ganljiva liturgična obhajanja, ki jih je zaznamovala globoka soudeležba in razvnemala goreča vera.« Papež nato še enkrat izrazi hvaležnost nadškofu, osebju nadškofijske kurije in vsem sodelavcem ter drugim, ki so si prizadevali za dober uspeh tistih nepozabnih dni vere in molitve. Sveti oče je hvaležen tudi za globoko naklonjenost do Petrovega naslednika, ki so jo izrazile razne cerkvene in javne stvarnosti, ter prav tako posamezni verniki: »Vse to je znamenje ljubezni do Cerkve, po sledeh neminljive in predane naklonjenosti do sv. Janeza Pavla II.« Na koncu papež Frančišek nadškofijo Krakov spodbuja k nadaljevanju njene poti, ko nenehno pričuje o Božjem usmiljenju. Gospoda, na Marijino materinsko priprošnjo, prosi, da bi razlil nebeške darove in tolažbo na nadškofijo ter na vse, ki so zaupani pastoralni skrbi, posebej na mlade, in sicer, da bi se začelo spodbudno obdobje vedno bolj prepričanega sprejemanja evangelija.