Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 20. nedeljo med letom

Jer 38,4-6.8-10
Tedaj so višji uradniki rekli kralju: »Tega človeka je treba usmrtiti, ker slabi roke vojakov, ki so še ostali v tem mestu, in vseh ljudi, ko jim govori take besede. Saj ta človek ne išče blaginje temu ljudstvu, ampak nesrečo.« Kralj Sedekíja je rekel: »Glejte, v vaših rokah je. Kralj vam ne more ničesar odreči.« Vzeli so torej Jeremija in ga vrgli v kapnico kraljevega sina Malkijája, ki je bila v stražnem dvoru. Spustili so ga vanjo po vrveh. V kapnici pa ni bilo vode, temveč blato; tako se je Jeremija pogreznil v blato.

Ebed Meleh je šel iz kraljeve hiše in rekel kralju: »Moj gospod kralj, grdo so ravnali ti možje v vsem, kar so storili s prerokom Jeremijem, ko so ga vrgli v kapnico, da bo tam umrl za lakoto, saj v mestu ni več kruha.« Tedaj je kralj ukazal Etiopcu Ebed Melehu, rekoč: »Vzemi od tod s seboj trideset mož in potegni preroka Jeremija iz kapnice, preden umre.«

Heb 12,1-4
Torej tudi mi, ki nas obdaja tolikšen oblak prič, odstranimo vsako oviro in zapeljivi greh in vztrajno tecimo v tekmi, ki nas čaka, in glejmo na začetnika in dopolnitelja vere, na Jezusa. On je namesto veselja, ki ga je čakalo, pretrpel križ, ker se ni zmenil za sramoto in je sédel na desno Božjega prestola. Pomislite vendar nanj, ki je od grešnikov pretrpel tolikšno nasprotovanje, da se ne boste utrudili v svojih dušah in ne boste omagali. Niste se še do krvi uprli v boju zoper greh.

Lk 12,49-53
»Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel! Moram pa biti krščen s krstom in kako tesno mi je pri srcu, dokler se to ne izpolni. Mislite, da sem prišel, da bi prinesel mir na zemljo? Ne, vam rečem, ampak razdeljenost. Odslej bo namreč v eni hiši pet razdeljenih: trije proti dvema in dva proti trem; razdelili se bodo: oče proti sinu in sin proti očetu; mati proti hčeri in hči proti materi; tašča proti svoji snahi in snaha proti tašči.«

Razlaga cerkvenih očetov
Sv. Ciril Aleksandrijski pravi: »Jezus govori o svojem trpljenju ter o svoji smrti, kot o eshatološkima ognju, ki ga je treba prižgati ter o krstu, ki vodita k njegovemu prihodu ob sodbi. Ta ogenj je ogenj evangelija, ki pride k nam po Svetem Duhu v svetem krstu.« Sv. Ambrož pojasnjuje: »Ta ogenj, ki je razsvetlil skrivnosti emavških učencev, je bila Božja Beseda.« Sv. Ciril Jeruzalemski pa pravi: »Ta ogenj, je ogenj Svetega Duha na binkošti.« Sv. Bazilij Cezarejski nadaljuje: »Ogenj, ki razkriva zlobo greha ter odkriva delovanja dejavne ljubezni, je del katehetskih beril pred krstom, v katerih je Kristus povzdignjen na križ ter vstajenje.« Sv. Janez Damaščan pa to bolj podrobno razloži: »Jezus je začel svoje poslanstvo s krstom vode v Jordanu, s katerim si je v korist vsega človeštva  naložil Božjo jezo. Svoje poslanstvo pa je Jezus dopolnil s krstom krvi na križu, kjer je bila na njem vsa Božja jeza in je s tem zadostil za greh sveta. Jezusov krst na križu je postavljen v vrsto drugih krstov v Svetem pismu, je torej krst h kateremu so usmerjeni vsi drugi krsti.« Sv. Ciril Aleksandrijski dodaja, da se »ogenj in krst nanašata na Jezusovo smrt na križu ter na njegovo slavno vstajenje.« Zadnji del odlomka sv. Ambrož takole razloži: »Jezus ne pravi, da ne smemo ljubiti svojih družin, ampak da jih ne smemo ljubiti bolj kot ljubimo Boga. Čeprav tri proti dvema in dva proti trem znesejo pet oseb, je omenjeno šest oseb: oče, sin, mati, hčer, snaha in tašča. Na osnovi dobesednega ali mističnega pomena seštevanje velja, če pomislimo, da je vsaka oseba ali dom za Boga ali za hudiča.«

Misli Benedikta XVI.
V evangeliju današnje nedelje je Jezusov izraz, ki vsakič pritegne našo pozornost, a je potrebno, da ga prav razumemo. Medtem ko je na poti proti Jeruzalemu, kjer ga čaka smrt na križu, Jezus zaupa svojim učencem sledeče: »Mislite, da sem prišel, da bi prinesel mir na zemljo? Ne, vam rečem, ampak razdeljenost.« (Lk 12,51-53). Vsakdo, ki vsaj malo pozna Kristusov evangelij ve, da je ta najodličnejše sporočilo miru. Apostol Pavel piše, da je Jezus sam »naš mir« (Ef 2,14), ki je umrl in vstal, da bi podrl zid sovraštva in vzpostavil Božje kraljestvo ljubezni, veselja in miru. Kako torej razložiti te besede? Na kaj torej Gospod misli, ko pravi, da je prišel prinesti, kot pravi sveti Luka 'razdeljenost' ali kot pravi sv. Matej 'meč' (Mt 10,34)? Ta Kristusov izraz pomeni, da mir, ki ga je on prinesel, ni preprosto sinonim za odsotnost sporov. Nasprotno, Jezusov mir je sad nenehnega boja proti zlu. Spopad, ki ga Jezus odločno podpira, ni proti ljudem ali človeški oblasti, temveč proti Božjemu in človeškemu sovražniku, Satanu. Kdor se hoče upreti temu sovražniku ter ostati zvest Bogu in dobremu, se bo neizogibno moral soočiti z nerazumevanjem, včasih celo s pravim  preganjanjem. Zato morajo vsi, ki nameravajo hoditi za Jezusom ter si brezkompromisno prizadevati za resnico, vedeti, da bodo naleteli na nasprotovanja in bodo zaradi tega postali znamenje razdeljenosti med  ljudmi, celo znotraj lastne družine.