V Montrealu odprli 'Oazo miru', paviljon za umirajoče bolnike

MONTREAL (četrtek, 11. avgust 2016) – »Oaza miru«, bolnišnični oddelek, na katerem nihče ne umre sam. Gre za novo strukturo, edinstveno v vsej Kanadi, katero so pred nedavnim odprle Sestre krščanske ljubezni svete Marije. Redovna skupnost, ki jo je v 19. stoletju ustanovila Marie Louise Clarac, je imela sicer že prej v Montrealu vrtec, osnovno in srednjo šolo, pa tudi moderno bolnišnico za rehabilitacijo. Tem pa je zdaj dodala še paviljon za umirajoče bolnike, katerim sestre pomagajo in jih spremljajo.  

Pacienti niso želei zapustiti bolnišnice, da ne bi umrli sami
Sestra Pierre Anne Mandato, ki vodi nov bolnišnični oddelek, je povedala, da pogosto pacienti niso želeli zapustiti bolnišnice, ker jih je bilo strah, da bodo umrli sami. Tako je razumela, da strukture za izobraževanje in bolnišnica, čeprav lahko sprejme 200 bolnikov, ne zadoščajo. Sosestre je azto povabila, da bi delale v oazi miru za tiste, ki se pripravljajo na odhod v večnost. Kakor se na pediatričnem oddelku veselijo vsakega novega življenja, bi morala po njenem mnenju vladati vedrina in zaupanje tam, kjer je drugo življenje na tem, da se 'spremeni'.

Paviljon pokrije 45% potreb na področju Montreala
V sodelovanju z občino in prebivalci, ki so velikodušno pomagali s svojimi prispevki, je v devetih mesecih nastal paviljon, ki lahko sprejme 36 oseb. S tem zadosti približno 45% potreb za umirače osebe na področju Montreala. Poleg tehničnih in strokovnih pogojev za delovanje strukture je s. Pierre Anne mislila predvsem na tisto 'več', zaradi česar kraj zdravljenja postane prostor, kjer se »živi vedro do konca.«

Nadškof: silos s pozabljenimi žitnimi klasi, ki so polni dragocenih in živih zrn
Eden od oskrbovancev je ta kraj poimenoval 'predraj' – poleg tega, da so ob umirajočih ves čas lahko tudi svojci in je zagotovljena nenehna prisotnost sester, ki zanje skrbijo, so sobe namreč prostorne, z velikimi okni in s pogledom na reko, vrtove in drevesa. V novo strukturo sprejmejo vse, ne glede na vero, saj menijo, da imajo vsi pravico do oskrbe in spremljanja, ki dà do konca veselje do življenja. Tudi ime, ki so ga izbrali, Oaza miru, spominja, da če je mir sad služenja, je služenje sad ljubezni, ki ne dopušča razlik. Nadškof v Montrealu, msgr. Christian Lépine, pa je novi paviljon poimenoval »oaza, ki se zdi silos, v katerem so zbrani pozabljeni žitni klasi, ki pa so polni dragocenih in živih zrn.«