LJUBLJANA (četrtek, 11. avgust 2016, RV) – Skupina za pastoralo Romov v Cerkvi na Slovenskem je v galeriji Družina predstavila Katoliški molitvenik in katekizem v romskem in slovenskem jeziku z naslovom: 'Pogovarjam se z Bogom' (v nadaljevanju Molitvenik) ter knjigo Cigan, Bogu vdan. 9. avgusta namreč obhajamo obletnico mučeniške smrti bl. Zefirina, zavetnika Romov. Na predstavitvi so sodelovali: ga. Sonja Horvat, prevajalka, Primož Jerman, predstavnik Družine, msgr. Peter Štumpf, odgovoren za pastoralo Romov pri SŠK, Peter Kokotec, koordinator za pastoralo Romov pri SŠK ter Andrej Šter, predstavnik malteškega viteškega reda.
Uvod Primož Jerman, predstavnik Družine
Andrej Šter, predstavnik malteškega viteškega reda
Predstavitev Katoliškega molitvenika in katekizma v romskem in slovenskem
jeziku
Molitvenik sestavljata dve po vsebini, ilustracijah in obliki identični knjigi, ki
pa sta prevedeni vsaka v svoje narečje romskega jezika, ki ga uporabljajo Romi na
področju Slovenije. Tako je Molitvenik z naslovom: „Vakeru Devleha – Pogovarjam se
z Bogom,“ preveden v narečje Romov dolenjsko-belokranjskega področja, „Vakeraf le
Devleha – Pogovarjam se z Bogom,“ pa v narečje prekmurskih Romov. Molitveniku kot
osnova za prevod in priredbo služi otroški molitvenik „Vrata k Bogu, moj molitvenik,“
Celjske Mohorjeve družbe. V Molitveniku so prevedene osnovne molitve, kakor tudi verske
resnice in kratke razlage. Poleg tega molitvenik vključuje tudi osnovno razlago zakramentov.
Služil bo kot osnovni pastoralni pripomoček pri delu z Romi.
Molitvenik so v oba jezika prevedli romski prevajalci, ob strokovnem spremljanju predvsem pri iskanju primernih strokovnih in teoloških izrazov. Prevajanje in nadaljnji razvoj Molitvenika se s knjižno izdajo ni zaključilo, še posebej ob zavedanju razvoja zapisovanja romskega jezika in njegove standardizacije, zato so v prihodnosti odprte še vse možnosti za izboljšanje prevodov. Ob tem so se prevajalci srečevali tudi s težavo pomanjkanja romskih besed, ki so utonile v pozabo, kot tudi različnih narečij glede na izgovarjavo in zapisovanje znotraj večjega narečja, kar je pogojeno z lokalnimi značilnostmi. Molitvenik se bo delil kot brezplačna publikacija, za kar gre zahvala Malteškemu redu – malteški pomoči, ki je omogočila tisk in izdajo iz programa za pomoč Romskemu ljudstvu.
O knjigi Cigan, Bogu vdan
Knjiga Cigan, Bogu vdan, prinaša zgodbo njegovega življenja, ki jo je po pričevanjih
ljudi (sedaj že vsi umrli) napisal italijanski duhovnik Mario Riboldi, ki deluje med
Romi vse svoje duhovniško življenje, že več kot 55 let. Zbrana so vsa dejstva, vključno
s pričevanjem usmrtitve, kakor so jo doživeli prebivalci Španije, ki so živeli v času
španske državljanske vojne. Knjiga na preprost način (tako, kakor je bilo preprosto
življenje Romov v tistem času) prikazuje življenje in okoliščine Romov tistega časa
v Španiji z vsemi lepimi pa tudi težkimi dogodki. Poleg življenjepisa bl. Zefirina
je v knjigi opisana pastorala med Romi v Cerkvi na Slovenskem in pričevanja dveh starejših
duhovnikov, ki sta v svoji mladosti v svoje duhovniško delo vključila tudi pastoralo
Romov: sedanji upokojeni mariborski pomožni škof msgr. dr. Jožef Smej, ki je deloval
kot kaplan in župnik v Murski Soboti ter msgr. France Dular, ki se je srečal z romsko
pastoralo kot kaplan v Dolenjskih Toplicah in župniji Črmošnjice.
Blaženi Zefirin Giménez Malla
9. avgusta 1936 je mučeniške smrti umrl blaženi Zefirin Giménez Malla, mučenec za
vero in Rom. Rodil se je leta 1861 v družini španskih Romov. V mladosti je živel kot
nomadski trgovec s konji. Pozneje pa se je ustalil v kraju Barbastro v Španiji, kjer
se je tudi cerkveno poročil in se začel vsak dan udeleževati svete maše. Čeprav nepismen,
je postal katehist ter je vedno rad pomagal siromašnim romskim rojakom in posredoval
v raznih sporih. Ob začetku španske državljanske vojne so ga 9. avgusta 1936 ustrelili
skupaj s krajevnim škofom in drugimi. Papež Janez Pavel II. ga je 4. maja 1997 razglasil
za blaženega.
Blaženi Zefirin je bil vedno zvest Gospodu, kar ga je naredilo za resničnega pričevalca vere in ljubezni. V vsaki osebi in vsakem dogodku je odkrival Božjo prisotnost. Bil je zvest svojemu poreklu, zgodovini in identiteti, hkrati pa se je njegova globoka vera izražala v vsakodnevni molitvi rožnega venca. Bil je član frančiškovega tretjega reda. Prav rožni venec, ki ga je vedno nosil s seboj, je bil razlog, da so ga v času španske državljanske vojne zaprli, ker se je postavil v bran nekemu duhovniku. Vse do smrti ni dovolil, da bi mu rožni venec vzeli iz rok, tako, da so ga ustrelili z molitvijo na ustih in rožnim vencem v rokah. Bl. Zefirina slikajo z dvema svetniškima atributoma – rožnim vencem in konjem.
Čeprav je bil bl. Zefirin nepismen in je pripadal manjšinskemu romskemu narodu, je Bog po njem pokazal čudovita Božja dela. Iz romskega naroda je poklical mučenca, ki je s svojo vero pričeval za Kristusa in zanj daroval svoje življenje.
All the contents on this site are copyrighted ©. |