Velika Božja reka usmiljenja: 71 let po Hirošimi in Nagasakiju

VATIKAN (sobota, 6. avgust 2016, RV) – Velika Božja reka usmiljenja: tako se glasi naslov sporočila Papeškega sveta za pravičnost in mir, napisanega ob 71. obletnici atomskih bombnih napadov na Hirošimo in Nagasaki. Mesti sta bili bombardirani 6. in 9. avgusta 1945.

Gospodovo spremenjenje
Spominjati se teh tragičnih dogodkov je vedno pomembna milost, je zapisano v sporočilu, ki ga je p. Michael Czerny z vatikanskega dikasterija prebral danes na koncu svete maše v katedrali v Hirošimi. Krščanske veroizpovedi že več kot tisoč let obhajajo praznik Gospodovega spremenjenja, ki se ga spominjamo danes. Spremenjenje razodeva Kristusovo slavo in zahteva odgovor v poslušanju in hoji za Njim. Njegova slava se razodene, ker – kakor je dejal papež Frančišek – Njegova popolna vdanost Božji volji Njegovo človeškost naredi prosojno za Božjo slavo, ki je ljubezen in usmiljenje.

Pavel VI.
6. avgusta pa se spominjamo tudi smrti papeža Pavla VI., ki se je zgodila pred 38 leti. Znane so njegove besede, namenjene Združenim narodom 4. novembra 1965: »Nikoli več eden proti drugemu, nikoli, nikoli več! Nikoli več vojne, nikoli več vojne!« S to spodbudo bl. Pavla VI., ki nas izziva, molimo in delujmo v solidarnosti z žrtvami atomskih bomb, vseh vojn in terorizma po svetu.

Molimo, da bi Bog vse naše grehe preplavil s svojo veliko reko usmiljenja
Ob vseh pomenih 6. avgusta pa ima 71. obletnica bombnih napadov na Hirošimo in Nagasaki edinstven pomen, ker jo obhajamo sredi izrednega jubileja usmiljenja. Ta jubilej daje prav vsakomur priložnost, da se povrne v grešne in žalostne trenutke življenja, vendar ne, da bi nas potolkli ali bi obupali, ampak, da bi dovolili ljubeči Božji milosti, da vstopi z odpuščanjem in ozdravljenjem. Naš nebeški Oče se nikoli ne utrudi odpirati vrat svojega srca in nam ponavljati, da nas ljubi in da želi svojo ljubezen deliti z nami. Iz srca Trojice, iz globin Božje skrivnosti, izvira velika reka usmiljenja in nenehno poplavlja. Cerkev je poklicana predvsem biti verodostojna pričevalka tega usmiljenja, ga izpovedovati in živeti kot jedro razodetja Jezusa Kristusa. Zlasti danes molimo, da bi Bog vse naše grehe, medsebojna obtoževanja in malodušnost preplavil s svojo veliko reko usmiljenja.

Ko se tako spominjamo atomskih bombnih napadov pred 71 leti, naj nas sveto leto in praznik Gospodovega spremenjenja navdihujeta, učita in vodita. Naj nas odpreta za usmiljenje, s katerim naš nebeški Oče goreče želi preplaviti naša srca. Naj se milosti odpuščanja, sprave, solidarnosti in upanja dotaknejo vsake osebe, vsake verske skupnosti in vsake socialne skupine, s katero se srečamo.