Papež Frančišek med katehezo o apostolskem potovanju na Poljsko

VATIKAN (sreda, 3. avgust 2016, RV) – »Priložnost za potovanje je bil svetovni dan mladih, 25 let po tistem zgodovinskem, ki se je obhajal v Čenstohovi kmalu po padcu železne zavese.« Papež Frančišek je imel po krajšem premoru danes ponovno redno splošno avdienco, in sicer v dvorani Pavla VI. Katehezo je posvetil pravkar sklenjenemu apostolskemu obisku na Poljskem.

Mladi – večbarvna širjava plapolajočih zastav

»V teh 25 letih se je Poljska spremenila, spremenila se je Evropa in spremenil se je svet, in ta SDM je postal preroško znamenje za Poljsko, Evropo in svet. Nova generacija mladih, dediči in nadaljevalci romanja, ki ga je začel sveti Janez Pavel II., so dali odgovor na izziv današnjega dne, dali so znamenje upanja, in to znamenje se imenuje bratstvo.« Kajti v tem svetu vojne potrebujemo bratstvo, potrebujemo bližino, potrebujemo dialog in potrebujemo prijateljstvo. Kadar obstaja bratstvo, je to znamenje upanja. Mladi so bili prvi povod za to potovanje. Ponovno so odgovorili na poziv: prišli so s celega sveta, bilo je praznovanje barv, različnih obrazov, jezikov in zgodb. Četudi govorijo različne jezike, se uspejo razumeti. In sicer zato, ker imajo željo hoditi skupaj in graditi mostove ter bratstvo. Prišli so tudi s svojimi ranami, s svojimi vprašanji, toda predvsem z veseljem, da se lahko srečajo. Tako so ponovno oblikovali mozaik bratstva. Simbolična podoba svetovnih dni mladih je večbarvna širjava plapolajočih zastav. Dejansko na SDM narodne zastave postanejo lepše, tako rekoč »se očistijo«, pa tudi zastave narodov, ki so v medsebojnem konfliktu, plapolajo blizu ena ob drugi.

Mladi s celega sveta so na tem njihovem velikem jubilejnem srečanju sprejeli sporočilo usmiljenja, da bi ga z duhovnimi in telesnimi deli ponesli povsod. »Zahvaljujem se vsem mladim, ki so prišli v Krakov! In zahvaljujem se tistim, ki so se združili z nami na vseh koncih sveta! V veliko državah so bili namreč pripravljeni majhni svetovni dnevi mladih, v povezavi s tistim v Krakovu. Naj dar, ki ste ga prejeli, postane vsakodnevni odgovor na Gospodov klic.«

Sveti oče je na tem mestu spomnil na Susanno, dekle iz rimske škofije, ki je umrla na Dunaju, takoj zatem, ko se je udeležila svetovnega dneva mladih: »Gospod, ki jo je zagotovo sprejel v nebesih, naj potolaži njene sorodnike in prijatelje.«

Marija, poljski narod in usmiljenje
Papež je med potovanjem obiskal tudi svetišče v Čenstohovi: »Pred Marijino ikono sem prejel dar pogleda Matere, ki je na poseben način Mati poljskega naroda, tistega plemenitega naroda, ki je veliko trpel in se je z močjo vere ter njene materinske roke vedno znova dvignil.« Tam, pod tistim pogledom, se dojame duhovni pomen poti tega naroda, katerega zgodovina je na neločljiv način povezana s Kristusovim križem. Tam se z roko dotakne vere svetega Bogu zvestega naroda, ki preko preizkušenj ohranja upanje; ohranja pa tudi tisto modrost, ki je ravnovesje med tradicijo in novostmi, med spominom in prihodnostjo. Poljska danes celo Evropo spominja, da za celino ne more biti prihodnosti brez njenih temeljnih vrednot, v katerih središču je krščanski pogled na človeka. Med temi vrednotami je usmiljenje, katerega posebna apostola sta bila dva velika otroka poljske zemlje: sveta Favstina Kowalska in sveti Janez Pavel II.

Auschwitz-Birkenau: Spomin – opozorilo in odgovornost
Potovanje na Poljsko pa je zaznamovalo tudi obzorje sveta, sveta, ki je poklican odgovoriti na izziv vojne »po kosih«, ki ga ogroža. Velika tišina obiska taborišča Auschwitz-Birkenau je bila zgovornejša od vsake besede: »V tisti tišini sem poslušal, čutil sem prisotnost vseh duš, ki so šle tam mimo; čutil sem sočutje, Božje usmiljenje, ki so ga nekatere svete duše znale prinesti tudi v tisto brezno. V tisti veliki tišini sem molil za vse žrtve nasilja in vojne. In tam, na tistem kraju, sem bolj kot kdajkoli doumel vrednost spomina, ne le kot spominjanja preteklih dogodkov, temveč kot opozorila in odgovornosti za danes in za jutri, da seme sovraštva in nasilja ne bi pognalo korenine v brazdah zgodovine.«

V tem spominu vojn in mnogih ran, mnogih doživetih bolečin, so tudi številni današnji moški in ženske, ki trpijo zaradi vojne. To so naši bratje in naše sestre. »Gledajoč krutost v tistem koncentracijskem taborišču sem takoj pomislil na današnje okrutnosti, ki so podobne: niso skoncentrirane kakor na tistem kraju, ampak so povsod po svetu; tem svetu, ki je bolan zaradi okrutnosti, bolečine, vojne, sovraštva, žalosti. Zato vas vedno prosim za molitev: naj nam Gospod podari mir!«

Zahvale
Sveti oče se je na koncu za vse zahvalil Gospodu in Devici Mariji. Ponovno je izrazil hvaležnost tudi predsedniku Poljske in drugim predstavnikom oblasti, kardinalu nadškofu Krakova in vsem poljskim škofom, ter vsem, ki so na tisoč načinov omogočili ta dogodek, ki je ponudil znamenje bratstva in miru Poljski, Evropi ter svetu. Zatem se je papež zahvalil mladim prostovoljcem, ki so si za svetovni dan mladih prizadevali več kot eno leto; in pa še medijem oz. vsem, ki delajo v medijih in so omogočili, da je bil dogodek viden povsod po svetu. Pri tem je sveti oče posebej spomnil na italijansko novinarko Anno Mario Jacobini, ki je nepričakovano umrla ravno v Krakovu: »Molimo tudi zanjo; odšla je med opravljanjem svojega dela. Hvala.«

Papež bo jutri šel v Porcijunkulo
Po pozdravih po katehezi je papež spomnil, da bo jutri poromal k papeški baziliki sv. Marije Angelske v Porcijunkuli, in sicer ob 800-letnici asiškega odpustka. To bo preprosto, a pomenljivo romanje v svetem letu usmiljenja. Sveti oče je zato vse prosil, da bi ga spremljali z molitvijo, prosili za luč in moč Svetega Duha ter nebeško priprošnjo sv. Frančiška.