Sveti oče med letom iz Krakova v Rim o dialogu z mladimi, terorizmu, islamu in nasilju

VATIKAN (ponedeljek, 1. avgust 2016, RV) – Poljska, dialog z mladimi, terorizem, islam in nasilje, Turčija, Venezuela: to so bile teme, o katerih je spregovoril papež Frančišek med tiskovno konferenco med povratnim letom iz Krakova v Rim. Kakor je v njegovi navadi, se je takoj po sklepu apostolskega obiska namreč nekaj časa zadržal v pogovoru z novinarji, ki so ga na poti spremljali.

Zahvale
A še preden je odgovoril na njihova vprašanja, se jim je sveti oče zahvalil za njihovo delo in družbo. Vsem je izrazil sožalje ob smrti Anne Marie Jacopini, novinarke italijanske televizije RAI, ki je umrla ravno te dni v Krakovu med spremljanjem apostolskega potovanja. Papež je včeraj tudi sprejel njeno sestro in nečake. Nadalje je Frančišek izrazil hvaležnost patru Lombardiju, za katerega je bilo to zadnje potovanje skupaj z njim, po več kot 25 letih dela na Radiu Vatikan in 10 letih v vatikanskem tiskovnem uradu. Obenem se je sveti oče zahvalil Mauru, ki je skrbel za prtljago ter sedaj prav tako odhaja, in sicer po 37 letih. Obema so se kasneje zahvalili tudi s torto.

Vtisi s Poljske – dobrota poljskega naroda
Na prvo vprašanje – o vtisih s Poljske – je papež Frančišek odgovoril, da je bila dežela ponovno zavzeta. A tokrat so jo zavzeli mladi. Krakov se mu je zdel zelo lep. Poljski narod pa navdušen, tudi med dežjem so ga ob cestah pozdravljali mnogi ljudje, in to ne samo mladi. Papež je imel izkušnjo srečanja s Poljaki že kot otrok, po vojni, in v njegovem srcu je ostal spomin na njihovo dobroto. Le-to je sedaj ponovno našel.

Mladi: Dialog med preteklostjo in prihodnostjo je pomemben
V središču obiska na Poljskem je bil svetovni dan mladih. Papež se z mladimi rad pogovarja, rad jih posluša. Vedno ga spravijo v težave, saj mu povedo stvari, o katerih sam ni razmišljal ali pa je razmislil le na pol. Mladi so nemirni in ustvarjalni. Večkrat jih mora vprašati, kaj kakšna stvar pomeni, in oni mu razložijo: »Naša prihodnost so oni, moramo se pogovarjati. Ta dialog med preteklostjo in prihodnostjo je pomemben.« Zato papež tako pogosto poudarja odnos med mladimi in starimi starši, s čimer se nanaša na »najstarejše« in na »ne tako stare«. Ti morajo podeliti svoje izkušnje, da bi mladi začutili preteklost, zgodovino, ter jo ponesli naprej s pogumom sedanjosti. To je pomembno. Papežu ni všeč, kadar sliši reči, da mladi govorijo neumnosti: »Tudi mi rečemo veliko neumnosti! Mladi rečejo neumnosti in rečejo dobre stvari: kakor mi, kakor vsi.« Treba pa jih je poslušati, kajti starejši se morajo učiti od mladih in mladi od starejših. Tako nastaja zgodovina in tako se raste brez zaprtosti in brez cenzure.

Situacija v Turčiji
Naslednje vprašanje se je nanašalo na dogajanje v Turčiji, o katerem papež doslej še ni javno govoril. V odgovor je zatrdil, da je predhodno vedno rekel stvari, o katerih je bil prepričan, četudi Turčiji niso bile všeč. Posledice so znane. Tokrat ni govoril, ker glede na informacije, ki jih je dobil, še ni prepričan, kaj se dogaja. Posluša bodisi informacije, ki pridejo na državno tajništvo, bodisi informacije pomembnih političnih analitikov. Situacijo preučuje tudi s poverjeniki državnega tajništva in stvari še niso jasne. Res je tudi, da se je potrebno izogniti možnosti, da bi škodovali katoliški manjšini v državi, toda ne za ceno resnice. Obstaja vrlina previdnosti, a papež Frančišek, kot je še enkrat spomnil, je glede Turčije stvari vedno izrekel.

Obtožbe avstralskega kardinala Pella
V nadaljevanju je odgovoril na vprašanje glede obtožb avstralskega kardinala Pella, ki zadevajo zlorabe mladoletnih. Prve novice o tem so bile zmedene, saj gre za čas pred štiridesetimi leti. Sprva se zanje ni zmenila niti policija. Nato je prišlo do ovadb in sedaj so v rokah pravice. Ne sme se soditi, dokler ne presodi sodišče. »Če bi sam izrekel sodbo za ali proti kardinalu Pellu, ne bi bilo dobro, ker bi sodil prej.« Dvom res je. Toda v pravu obstaja jasno načelo: in dubio pro reo. Posredna sodba, dokler ne odloči pravica, ne pomaga, je le sodba govoric. Papež bo zatorej govoril šele po odločitvi sodišča, na katero je treba biti pozorni.

Padec v Čenstohovi
O svojem padcu v Čenstohovi je sveti oče zatem pojasnil, da je gledal Marijo in tako spregledal stopnico. Poleg tega je v rokah imel kadilnico. Rešilo ga je, da se padcu ni poskušal upirati, saj bi le-to pustilo posledice. Tako pa se počuti povsem v redu.

Posredovanje Vatikana v Venezueli
Glede možnosti posredovanja Vatikana v Venezueli pa je povedal, da se je pred dvema letoma sestal s predsednikom Madurom in da je bilo to srečanje zelo pozitivno. Lani je bila predvidena avdienca zaradi bolezni odpovedana. Ko je preteklo nekaj časa, mu je papež pisal. Stiki so torej bili. O možnosti srečanja se razmišlja tudi sedaj, seveda pod običajnimi pogoji, vendar ni še nič gotovega, je poudaril papež. Prav tako ni prepričan, če se želi navzočnost predstavnika Svetega sedeža v skupini za mediacijo. Vsaj do trenutka, ko je odšel iz Rima, to še ni bilo zanesljivo.

Islam in nasilje
Sledilo je vprašanje, navezano na nedavne dogodke v Franciji. Papež ne mara govoriti o »islamskem nasilju«. Vsak dan, ko prelista časopise, vidi nasilje, in sicer v Italiji, kjer gre za nasilne krščene katoličane. »Če bi govoril o islamskem nasilju, bi moral govoriti tudi o katoliškem nasilju. Niso vsi muslimani nasilni; niso vsi katoličani nasilni.« V skoraj vseh verstvih obstaja majhna fundamentalistična skupina. In kadar fundamentalizem začne ubijati – ubije se lahko z jezikom ali nožem – ni prav islama identificirati z nasiljem. To ni prav in tudi ni res. Papež je spomnil na dolg pogovor z velikim imamom univerze Al Azhar. Ve, da si prizadevajo za mir in srečanje. Nuncij iz neke afriške države mu je povedal, da je v glavnem mestu stalno vrsta pred jubilejnimi svetimi vrati. Nekateri gredo nato k spovedi, drugi molit. Toda večina gre naprej, do Marijinega oltarja – in ti so muslimani, ki se želijo prav tako udeležiti jubileja. So bratje. V Srednjeafriški republiki je papež šel do njih in imam je bil z njim na papamobilu. Dobro sobivati je mogoče. A obstajajo tudi tiste fundamentalistične skupine. Sveti oče se sprašuje, koliko je mladih, ki smo jih Evropejci pustili brez idealov, ki nimajo dela, se zatekajo k drogi, alkoholu, ali pa gredo tja in se pridružijo fundamentalistom. »Da, lahko rečemo, da je tako imenovana Islamska država islamska država, ki se kaže kot nasilna, kajti kadar nam pokaže svoje osebne izkaznice, nam pokaže, kako na libijski obali prereže vrat Egipčanom ali druge stvari. Toda to je fundamentalistična skupinica, ki se imenuje Islamska država. Ne more pa se reči – verjamem, da ni res in da ni prav – da je islam terorističen.«

Terorizem
Terorizem je povsod. Terorizem raste, kadar ni druge možnosti, kadar je v središču svetovne ekonomije bog denar in ne oseba, moški in ženska. To je že prvi terorizem. Ko izženeš čudesa stvarstva, moškega in žensko, ter na njuno mesto postaviš denar. To je osnovni terorizem proti celemu človeštvu.

Dar iz Paname
Preden se je papež Frančišek poslovil od novinarjev, mu je eden izmed njih, Panamec, podaril srajco s številko 17, ki spominja na dan njegovega rojstva, in sombrero, kakršnega nosi kmečko prebivalstvo Paname. Sveti oče je Panamcem na koncu tako zaželel, da bi se na naslednji svetovni dan mladih pripravili z enako močjo, duhovnostjo in globino, kot so se Poljaki.

Zahvala patru Lombardiju s strani novinarjev
Tiskovna konferenca se je zaključila z zahvalo patru Lombardiju s strani novinarjev. Deset let njegove navzočnosti v tiskovnem uradu je nemogoče povzeti. Tisto, kar se lahko poudari, pa je nedvomno njegova stalna razpoložljivost, zavzetost in predanost; njegova neverjetna sposobnost odgovoriti ali pa ne na vprašanja, pogosto čudna – to je umetnost; ter tudi njegov humor, nekoliko britanski, v vseh, tudi najslabših situacijah. Novinarji so mu zaželeli še dolgo življenje, kakor se reče na Poljskem – do sto let: »Stolat, pater Lombardi!«