Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 18. nedeljo med letom

Prd 1,2.; 2,21-23
»Nečimrnost čez nečimrnost,« pravi Pridigar,
»nečimrnost čez nečimrnost, vse je nečimrnost!«
Kar si je namreč kdo težko pridobil z modrostjo, z znanjem in spretnostjo, to zapusti v delež človeku, ki se ni trudil za to. Tudi to je nečimrnost in velika nadloga. Kaj koristi človeku ves njegov trud in prizadevanje njegovega srca, s katerim se trudi pod soncem? Zakaj vsi njegovi dnevi so bolečine, njegovo opravilo je nejevolja, še ponoči njegovo srce ne počiva. tudi to je nečimrnost.

Kol 3,1-5.9-11
Če ste torej vstali s Kristusom, iščite to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na Božji desnici. Mislite na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji. Kajti umrli ste in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu. Ko se bo prikazal Kristus, vaše življenje, tedaj se boste tudi vi prikazali z njim v slavi. Zato omrtvite v sebi to, kar teži k zemlji: nečistovanje, nečistost, strastnost, hudobno poželenje in slo po čim večjem imetju, ki je toliko kot malikovanje. Ne lažite drug drugemu, saj ste slekli starega človeka z njegovimi deli vred in oblekli novega, ki se prenavlja za spoznanje, po podobi svojega Stvarnika. Kjer je to, ni več ne Grka ne Juda, ne obrezanega ne neobrezanega, ne barbara ne Skita, ne sužnja ne svobodnega, ampak vse in v vseh je Kristus.

Lk 12,13-21
Nekdo iz množice mu je rekel: »Učitelj, reci mojemu bratu, naj deli dediščino z menoj.« On pa mu je rekel: »Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delivca nad vaju?« In rekel jim je: »Pazíte in varujte se vsake pohlepnosti, kajti življenja nima nihče iz obilice svojega premoženja.« Povedal jim je priliko in rekel: »Nekemu bogatemu človeku je polje dobro obrodilo, zato je sam pri sebi razmišljal in rekel: ›Kaj naj storim, ker nimam kam spraviti svojih pridelkov?‹ Rekel je: ›Tole bom storil. Podrl bom svoje kašče in zgradil večje. Tja bom spravil vse svoje žito in dobrine. In rekel bom svoji duši: Duša, veliko dobrin imaš, shranjenih za vrsto let. Počivaj, jej, pij in bodi dobre volje.‹ Bog pa mu je rekel: ›Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?‹ Tako je s tistim, ki sebi nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.«

Razlaga cerkvenih očetov
Sv. Ambrož pravi: »To, kar je potrebno iskati je dediščina nesmrtnosti, ne denar, in nikdar ne smemo klicati Jezusa, da bi razdelil dediščino.« Sv. Avguštin dodaja: »Pohlep razdvaja, dejavna ljubezen pa zbira ljudi skupaj.« Sv. Ciril Aleksandrijski razlaga: »Pohlep ni nič drugega kot ena oblika malikovanja. To splošno počelo pripelje do prilike, ki pa se odvija znotraj pojma daru. Jezus nas opozarja pred lakomnostjo, ki je osovražena tako pri ljudeh kot pri Bogu.« Sv. Avguštin modro pripomni: »Trebuh reveža je bolj varen kot lastna žitnica.« Sv. Leon Veliki razmišlja: »Ta (bogati človek) ni videl, da Božja ljubezen ustvarja navado delanja dobrih del, ki so edina potrebna priprava za bodoče življenje. Tisti, ki vedo, da so smrtniki, nikakor ne bi smeli priti na cilj nepripravljeni.« Sv. Ambrož k temu doda: »Samo krepost in sočutje bosta z nami po smrti.« Sv. Ciril Aleksandrijski zaključi: »Biti bogat pred Božjimi očmi pomeni, ljubiti kreposti bolj kot bogastvo, in verjeti, da je Bog tisti, ki bo dal vse, vključno z življenjem in zveličanjem.«

Misli Benedikta  XVI.
Jezusov nauk iz evangelija današnje nedelje govori o pravi modrosti. Začne se z vprašanjem enega izmed množice: »Učitelj, reci mojemu bratu, naj deli dediščino z menoj« (Lk 12,13). V odgovoru Jezus poslušalce posvari, naj se varujejo pohlepa po zemeljskih dobrinah s priliko o nespametnem bogatašu, ki je potem, ko si je nabral oblilo imetja, nehal delati ter začel uživati svoje dobrine ter se zabavati. S tem se je varal, da lahko tako odvrne stran tudi smrt. Toda Bog mu je rekel: »Neumnež, ! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?« Nespameten človek v Svetem pismu je tisti, ki se ne želi zavedati iz izkušnje vidnih stvari, da ni nič večno, temveč vse mine: mladost, ko smo fizično močni, udobnosti, kakor tudi, ko smo v vlogi oblasti. Neumnost je torej imeti svoje življenje odvisno od takih prehodnih resničnosti. Nasprotno pa se človek, ki zaupa v Gospoda, ne boji nasprotovanj v življenju, niti se ne boji neizogibne resničnosti: smrti; je tisti, ki je prišel do srčne modrosti, kot svetniki.