Cerkev na Poljskem in sprejem beguncev

POLJSKA (sreda, 20. julij 2016) – Poljska škofovska konferenca je objavila poročilo z naslovom Cerkev na Poljskem in sprejem beguncev. V njem so zapisali, da se država ne nahaja vzdolž glavnih migrantskih poti v Evropi, kar pomeni, da se v primerjavi z mnogimi drugimi evropskimi državami v zadnjem času ni soočala z velikim številom beguncev.

Največ prošenj za azil za prebivalce Čečenije in Ukrajine
Kljub temu je bilo v letu 2015 na Poljskem vloženih 12.325 prošenj za azil – večinoma je šlo za prebivalce Ruske federacije, predvsem Čečenije (teh je bilo skoraj 8.000). Sledilo je 2.305 Ukrajincev, nekaj sto pa je bilo državljanov Gruzije, Sirije in Armenije. Kot zapišejo škofje, je to razlog, da težave, s katerimi se sooča Poljska, niso enake tistim, ki jih ima večina držav članic Evropske unije. V prvem trimesečju letošnjega leta je bilo vloženih 2627 prošenj za azil – poleg Čečenov in Ukrajincev, ki so tudi tokrat v veliki večini, je zaznati porast prošenj turških Kurdov in Tadžikistancev.

Priseljevanje je na Poljskem nov pojav, prisotno je veliko strahu
Poročilo nadalje navaja dejstvo, da je Poljska z etničnega vidka homogena država. Pojav priseljevanja, posebej beguncev in pribežnikov, je zato za povprečnega Poljaka nov, drugačen, nenavaden. Čeprav priseljenci predstavljajo samo 0,4% celotnega prebivalstva, pa je, po besedah škofov, prisotno veliko strahu. Razlog za to vidijo v pomanjkanju javnih razprav, zapletenih zakonih in postopkih ter premajhni vključenosti vlade in nevladnih organizacij. Strah se povečuje tudi zaradi nekaterih političnih strank in neprimernih izjav politikov. Poljski škofje izpostavijo tudi umetno ustvarjen strah pred muslimani, ki pa je sicer do določene mere zaradi terorističnih napadov tudi razumljiv. Poljska meji na Nemčijo, ki ima veliko muslimanskih prebivalcev. Kljub temu, da na mejah ni rednih kontrol in da je Berlin z okolico le 80 km oddaljen od poljske meje, pa že dolga leta niso zabeležili nobenega incidenta.  

Poljaki v letu 2014 prispevali 1,2 milijona EUR za begunce
Zahvaljujoč velikodušnosti poljskih katoličanov, je Cerkev mogla pomagati beguncem iz Sudana, Nigerije, Egipta, Libanona, Sirije in Iraka. Leta 2009 so škofje organizirali nabirke za begunce, ki niso bile namenjene samo kristjanom. V letu 2014 so katoličani na Poljskem zanje prispevali 1,2 milijona EUR. Poročilo še dodaja, da Poljska Karitas trenutno pomaga približno 3000 osebam iz Afrike, Vzhodne Evrope in drugim migrantom.

Msgr. Gądecki že pred papežem pozval, naj vsaka župnija sprejme begunce
V nadaljevanju poročila so navedene izjave nekaterih poljskih škofov ob različnih priložnostih. Najprej spomnijo na poziv msgr. Stanisława Gądeckija, predsednika Poljske škofovske konference: že en dan preden je papež Frančišek med opoldansko molitvijo 6. septembra lani pozval, naj vsaka župnija, skupnost, oz. svetišče v Evropi gosti eno begunsko družino, je tudi on prosil, naj vsaka župnija sprejme begunce.

Posebna izjava Poljske škofovske konference 8. septembra 2015
8. septembra 2015 je predsedstvo Poljske škofovske konference v posebni izjavi zapisalo, da bo tamkajšnja Cerkev naredila vse, kar je v njeni moči, da bi pomagala beguncem v njihovi dramatični situaciji. Organizacijo in koordinacijo raznih pobud je zaupalo Poljski Karitas, obenem pa so škofje spomnilli tudi na odgovornost državnih oblasti, da zagotovijo nadzor, varnost in osnovno pomoč za begunce.

Sporočilo krščanskih Cerkva na Poljskem glede rešitve migrantskega vprašanja
Tretji dokument, ki ga omenja poročilo, pa je Sporočilo krščanskih Cerkva na Poljskem glede rešitve migrantskega vprašanja. Le-to je bilo podpisano 30. junija letos na sedežu Poljske škofovske konference. V njem je poudarjeno, da je potrebno imeti pred očmi dejstvo, da so poglavitni razlog za trenutno begunsko krizo vojne na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Sledi poziv k molitvi za mir ter h konkretni pomoči, ki jo pričakujejo tako ljudje, ki so ostali v svojih državah, kot tudi tisti, ki so se odločili, da  zapustijo deželo svojih prednikov.

Msgr. Gądecki: papež zagovarja politiko integracije in ne multikulturalizma
Ob koncu pa poročilo navaja tudi homilijo msgr. Gądeckija 10. julija letos v svetišču Jasna Gora, ko je vernike pozval k usmiljenju in sprejemanju tistih, ki bežijo zaradi vojne, nasilja in preganjanj. Poudaril je tudi, da papež Frančišek zagovarja politiko integracije in ne multikulturalizma, katerega želi levičarska stran.