Izšla knjiga "Don Pino Puglisi, mučenec mafije"

VATIKAN (sobota, 16. julij 2016, RV) – Don Pino Puglisi, mučenec mafije je naslov nove knjige nadškofa Vincenza Bertoloneja, postulatorja postopka za kanonizacijo don Pina, sicilijanskega duhovnika, ki ga je papež Frančišek razglasil za blaženega maja 2013. Knjiga bralcu približa vsa obdobja življenja don Pina: od otroštva v Palermu do njegovega poslanstva v četrti Brancaccio, vse do smrti 15. septembra 1993, ko ga je na njegov 56. rojstni dan ubila mafija.

Urednik knjige Salvatore Cernuzio je za Radio Vatikan dejal, da je knjiga »poklon don Pinu Puglisiju«. Čeprav je precej znana osebnost, pa je po Cernuzievem prepričanju manj znano njegovo življenje kot celota, pri čemer je izpostavil njegovo delo, ki ga je privedlo do tako krvave mučeniške smrti. Njegovo delo je bilo tako zelo nadležno mafiji, da se ga je odločila odstraniti, čeprav je bil samo župnik na periferiji. Don Puglisi se je posvečal vzgoji otrok, bil je misijonar v palermski četrti, ki jo lahko primerjamo favelami v Latinski Ameriki, prav tako je bil učitelj in prijatelj mladim, ki bi se sicer lahko izgubili na slabih poteh. »On si je zares umazal roke,« je zatrdil Cernuzio. »V njem je dejanska popolna sinteza človeka vere in duhovnika ulice, ki je želel opravljati delo posvečevanja vsega ustvarjenega, vsega človeškega, četudi je bilo družbeno in kulturno tako zelo degradirano, da je z lahkoto postalo plen zla.« Prizadevanje don Pina »ni bilo delo proti mafiji, ampak za evangelij«. In to je nauk, ki ga ta preprost duhovnik z Juga lahko da mnogim duhovnikom in tudi laikom današnjega časa, je še dejal Cernuzio.

O don Puglisiju je spregovoril tudi avtor knjige in postulator postopka za kanonizacijo nadškof Vincenzo Bertolone: »Nauk papeža Frančiška v tem jubilejnem letu je, da delujemo z usmiljenjem in vedno ravnamo za in nikoli proti nekomu ali nečemu. To je bila tudi metoda don Pina Puglisija, ki ni nič drugega kakor blago oznanilo evangelija nežnosti nekega duhovnika, ki je hodil okoli s Svetim pismom v roki ali na armaturni plošči v avtu.« Po postulatorjevih besedah gre za način osebnega uboštva, ki se ne boji nositi preluknjanih čevljev in ki nima natlačene garderobne omare. Je način vsakoletnega ljudskega misijonarstva med ljudmi, da bi oznanjal pristno Božjo besedo; način moraliziranja ljudskih praznikov, da se ne bi po nepotrebnem zapravljalo denarja za glasbenike, prireditve in drage ognjemete; je način formiranja ljudi za zakramentalno obhajanje. Ni šlo samo za obsojanje zla, ampak za evangelizacijo in vlaganje v človeškost, da bi dobro seme osamilo ljuljko mafije, Ndranghete, Camorre in bi se izognilo lovkam kriminalcev in mafijcev.

Malo pred smrtjo don Pina je Janez Pavel II. v sicilijanskem mestu Agrigent ostro napovedal izobčenje mafijske združbe Cosa Nostra. Mafijo sta jasno obsodila tudi Benedikt XVI. in Frančišek, prav tako z izobčenjem. Na vprašanje, koliko je pomembna odločna obsodba in zavrnitev mafije s strani Cerkve, je nadškof Bertolone odgovoril z besedami papeža Frančiška: »Pokvarjena družba smrdi.« Ta trditev po nadškofovem prepričanju sklene krog te poti, na kateri se nahajajo lokalne cerkve. Papeževe besede se nanašajo na pripadnost vsaki vrsti organiziranega kriminala in jo opredeljujejo kot odpadništvo. Pripadniki so avtomatično zunaj krščanske skupnosti in prave veroizpovedi. Obenem gre za povabilo vsem mafijcem, naj se spreobrnejo k Bogu.