Kardinal Sandri nagovoril bazilijance med generalnim kapitljem

RIM (petek, 15. julij 2016, RV) – Povabilo, da bi se vrnili k izvirom, to je k sv. Baziliju. To je bilo izhodišče nagovora kardinala Leonarda Sandrija med rednim generalnim zborom oz. kapitljem bazilijanskega reda sv. Jozafata. Prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve je bil ta četrtek povabljen v papeški ukrajinski kolegij v Rimu tudi zato, ker se približuje 400. obletnica ustanovitve reda bazilijancev. Ta je med najštevilčnejšimi redovi papeškega prava, ki so del ukrajinske grkokatoliške Cerkve, in sicer tako v domovini kakor tudi v diaspori v Kanadi, Združenih državah Amerike, Braziliji in Argentini.

Namen generalnega kapitlja je preučitev aktivnosti reda z duhovnega vidika in prilagoditev posvečenega življenja evangeljskemu duhu in statutu; izpopolnjevanje statuta in morebitna dosega njegove dokončne potrditve; volitve članov generalnega sveta za naslednja štiri leta; ovrednotenje organizacijskega in administrativnega vodenja med zadnjim obdobjem; pregled situacije v posameznih provincah; določitev smernic za aktivnosti reda v skladu z aktualnimi potrebami.

Meništvu povrniti gorečnost in vnemo iz časov sv. Bazilija
Nanašajoč se na te cilje in na njihovega ustanovitelja, metropolita Jožefa Veliamina Rutskyja, je kardinal Sandri povabil k izvirom. Rutskyja je pri sv. Baziliju očarala odprtost do družbenih stvarnosti, apostolska odgovornost do drugih, služenje za dobro Cerkve in bližnjega. Njegovo hrepenenje je bilo meništvu povrniti gorečnost in vnemo iz časov sv. Bazilija. Še preden je sam vstopil v samostan, je izdelal načrt, kako poživiti Cerkev grškega obreda, ki je bila v zatonu. Prepričan je bil, da sta povoda za propadanje dva: pomanjkanje vedenja in svetosti. Zato je med svojimi menihi uvedel pastoralne, misijonarske in šolske dejavnosti.

Študij in svetost
Dve vrednoti, ki jih morajo bazilijanci upoštevati tudi sedaj, sta po Sandrijevih besedah torej študij in raziskovanje, usmerjena k svetosti. In sicer preko vsakodnevnega spreobrnjenja ter bogoslužne molitve. Med njihovimi značilnimi dejavnostmi je tisk bogoslužnih in duhovnih knjig, kar je prav tako začel že metropolit Rutsky. Posvečajo se vzgoji mladih. Intenzivno pastoralno delo so opravili med ukrajinskimi imigranti, zlasti v Kanadi in Braziliji. Z gotovostjo se lahko zatrdi, da je bazilijanski red znatno vplival na rast verske zavednosti naroda in na preporod duhovnega življenja.

Oče – začetek in konec, Sin – središče, Sveti Duh – prostor
Danes čuti potrebo po spremembah, po nenehni prenovi, po prilagajanju lastne karizme pristnemu duhu evangelija. Poleg tega zaznava potrebo po soočenju s problemi, kot sta na primer pomanjkanje dobro pripravljenih vzgojiteljev in profesorjev, zlasti v državah vzhodne Evrope; ali pa obnova starodavnih samostanov. Red se želi vrniti k svojim izvirom, torej k duhovnosti in karizmi sv. Bazilija Velikega, katerega je metropolit Rutsky izbral za vzor. In za sv. Bazilija menihi ne predstavljajo nekega posebnega stanu, ampak so – kot je spomnil kardinal Sandri – pravi kristjani, častilci Boga Očeta, ki je začetek in konec skupnostnega življenja, v katerem je središče Jezus Kristus in 'prostor' Sveti Duh. Sledeč nauku in zgledu sv. Bazilija naj skladno združujejo svoje molitveno življenje s pastoralnimi, socialnimi in misijonarskimi aktivnostmi.

Kardinal Sandri je nagovor bazilijancem pred zaključno molitvijo k Mariji sklenil z besedami iz apostolskega pisma Orientale Lumen (Luč z Vzhoda), ki opisujejo samostan. In sicer kot ideal, ki naj mu sledijo: »Samostan je preroški kraj, kjer stvarstvo postaja hvalnica Bogu, konkretno udejanjena zapoved ljubezni pa ideal človeškega sožitja. V njem človek brez omejitev in ovir išče Boga ter postane s tem znamenje za vse druge, ki jih nosi v srcu in jim pomaga iskati Boga.«