Pri papežu delegacija carigrajskega ekumenskega patriarhata

VATIKAN (torek, 28. junij 2016, RV) – Sveti oče se je danes srečal z delegacijo carigrajskega ekumenskega patriarhata, ki je prišla v Rim za praznik svetih apostolov Petra in Pavla. V govoru je spomnil na »izkušnjo odpuščanja in milosti, ki združuje vse vernike v Kristusu«  ter izpostavil, da mora Božje usmiljenje postati »merilo naših medsebojnih odnosov«.

Peter in Pavel – od izkušnje greha do izkušnje Božjega usmiljenja
Papež je spregovoril o izrednem letu usmiljenja, ki ga je želel razglasiti kot ugoden čas za premišljevanje skrivnosti neskončne Očetove ljubezni, ki se je razodela v Kristusu, ter spodbuditi k še večjemu in učinkovitejšemu pričevanju o tej skrivnosti. Sveti Peter in Pavel sta oba v svojem osebnem življenju in iz različnih vidikov najprej doživela greh in potem moč Božjega usmiljenja. Peter, ki je zanikal svojega Učitelja, in Pavel, ki je preganjal nastajajočo Cerkev, sta po tej izkušnji postala neutrudna oznanjevalca in neustrašna pričevalca zveličanja, ki ga Bog vsakemu daje v Jezusu Kristusu. Sledeč zgledu apostolov Petra in Pavla in ostalih apostolov, je Cerkev, sestavljena iz ljudi grešnikov, ki pa so odrešeni po krstu, skozi zgodovino nadaljevala oznanjevanje istega oznanila Božjega usmiljenja.

Božje usmiljenje – vez naj bo merilo medsebojnih odnosov
Ko obhajamo praznik apostolov, po papeževih besedah obnavljamo »spomin na tisto izkušnjo odpuščanja in milosti«, ki združuje vse vernike v Kristusu. Dejal je, da od prvih stoletij naprej med Cerkvijo v Rimu in Cerkvijo v Carigradu obstajajo mnoge razlike na liturgičnem področju, med eklezialnimi disciplinami in tudi v načinu formuliranja ene razodete resnice. Pa vendar, je dodal papež, v osnovi sta vedno »izkušnja neskončne Božje ljubezni do naše majhnosti in krhkosti« ter »ista poklicanost biti pričevalci te ljubezni za vse«. »Priznanje, da je izkušnja Božjega usmiljenja vez, ki nas povezuje, nakazuje, da moramo iz usmiljenja vedno bolj narediti merilo naših medsebojnih odnosov,« je poudaril papež Frančišek. Če kakor katoličani in pravoslavni želimo skupaj oznanjati Božje usmiljenje vsemu svetu, ne moremo med seboj ohranjati čustev in drž rivalstva, nezaupanja in jeze. »Usmiljenje nas osvobaja teže preteklosti, ki je zaznamovana s konflikti, in nam omogoča, da se odpremo za prihodnost, proti kateri nas vodi Sveti Duh,« je dejal.

Pomembna vloga teološkega dialoga
Pomemben prispevek k preseganju ovir, ki preprečujejo ponovno enost, ki sta jo obe Cerkvi živeli v prvem tisočletju, predstavlja »teološki dialog«. Papež je tu izpostavil vlogo Pravoslavno-katoliškega teološkega sveta Severne Amerike, ki se posveča središčnim teološkim vprašanjem v odnosu med Cerkvama, obenem pa razvija odlične odnose med katoličani in pravoslavnimi na tamkajšnji celini. Izpostavil je še Mednarodno mešano komisijo za teološki dialog med katoliško Cerkvijo in pravoslavno Cerkvijo, ki se bo ponovno sestala septembra letos in katere delo je po papeževih besedah zelo dragoceno.

Služiti drugim – skupna odgovornost in dolžnost
Papež Frančišek je spomnil na srečanje s patriarhom Bartolomejem in atenskim nadškofom Hieronimom II., ki so aprila letos skupaj obiskali begunce in migrante na otoku Lesbos. Videti obupanost na obrazih moških, žensk in otrok, ki so negotovi glede svoje prihodnosti, poslušati nemočne pripovedi o njihovi nesreči ter moliti ob obali morja, ki je požrlo življenje mnogih nedolžnih ljudi, je po Frančiškovih besedah bilo zelo ganljivo doživetje, ki je potrdilo, da je treba narediti še veliko, da bi se zagotovila dostojanstvo in pravičnost mnogim bratom in sestram. Dodal je, da je v tistih tako zelo žalostnih trenutkih bila v veliko tolažbo »močna človeška in duhovna bližina«, ki jo je papež izkusil s patriarhom Bartolomejem in nadškofom Hieronimom. »Vodeni s Svetim Duhom, se vedno bolj zavedamo, da imamo mi, katoličani in pravoslavni, skupno odgovornost v odnosu s tistim, ki je v stiski, v pokorščini enemu evangeliju Jezusa Kristusa, našega Gospoda. Skupaj prevzeti to odgovornost je dolžnost, ki se dotika same verodostojnosti našega krščanskega bistva,« je zatrdil Frančišek in pri tem spodbudil vsako obliko sodelovanja med katoličani in pravoslavnimi pri konkretnih dejavnostih, ki so namenjene trpečemu človeštvu.

Papež je ob koncu govora še spomnil na vsepravoslavni koncil, ki se je pred kratkim zaključil na Kreti in ki sta se ga kot papeževa predstavnika udeležila tudi kardinal Koch in monsinjor Farrell. Kot je dejal, je vsepravoslavno srečanje osebno spremljal z molitvijo, ter izrazil upanje, da bi s pomočjo Svetega Duha iz tega dogodka »pognali obilni sadovi za dobro Cerkve«.