Papež Frančišek: Potrebujemo laike s pogledom v prihodnost

VATIKAN (petek, 17. junij 2016, RV) – »Zahvalimo se Gospodu za obilne sadove in za številne izzive v teh letih.« To povabilo je papež Frančišek namenil udeležencem plenarnega zasedanja Papeškega sveta za laike, ki se odvija od 16. do 18. junija. Ko jih je danes sprejel v avdienco, je spomnil, da njihovo tokratno srečanje nosi poseben značaj. Že pred časom je papež namreč naznanil, da bo Papeški svet za laike privzel novo podobo. Gre torej za zaključek ene pomembne in odprtje neke druge etape za ta dikasterij rimske kurije, ki je spremljal življenje, dozorevanje in preoblikovanje katoliškega laikata od drugega vatikanskega koncila do danes.

Skoraj 50 let delovanja Papeškega sveta za laike
Papež Frančišek je to priložnost izkoristil predvsem za pogled na skoraj 50 let delovanja tega dikasterija. Pri tem je poudaril, da njegove besede nimajo pomen slovesa, temveč so zahvala za vse opravljeno delo. Papeški svet za laike se je porodil na izrecno željo koncila, da naj se »pri apostolskem sedežu ustanovi posebno tajništvo za podporo in spodbudo laiškemu apostolatu«, z namenom, da bi »s svojimi nasveti podpiralo hierarhijo in laike pri apostolskih dejavnostih«. Tako je bl. Pavel VI. ustanovil ta dikasterij in ga opredelil kot »enega najboljših sadov drugega vatikanskega koncila«. Zasnoval ga ni toliko kot »organ nadzora«, temveč bolj kot »središče koordinacije, raziskovanja in posvetovanja«, namenjeno spodbujanju laikov k sodelovanju v življenju in poslanstvu Cerkve. In sicer kot člani združenj ali kot posamezni verniki.

Med obilnimi sadovi nova gibanja, laiške službe, vloga ženske, SDM
Med obilnimi sadovi sledečih let je papež Frančišek spomnil na mnoga gibanja in nove skupnosti z velikim misijonarskim zagonom, ki so se pridružila laiškim združenjem z že dolgo zgodovino. Ta gibanja je dikasterij skrbno spremljal v njihovem razvoju, pomagal jim je v delikatni fazi pravnega priznanja njihovih statutov. Sledil je pojav novih laiških služb, katerim je bilo zaupanih nemalo apostolskih dejavnosti. Nadalje je potrebno izpostaviti vedno večjo vlogo ženske v Cerkvi, njeno prisotnost, z njeno rahločutnostjo in njenimi darovi. Nazadnje pa je papež omenil še svetovne dneve mladih, ki so »orodje evangelizacije novih generacij« in za katere papeški svet skrbi s posebno zavzetostjo.

»Krst je tisto, kar iz vsakega vernega laika naredi misijonarskega učenca Gospoda, sol zemlje, luč sveta, kvas, ki resničnost preoblikuje od znotraj.« Krst je namreč »vhodna vrata«, s krstom se vstopi v Cerkev, ne z duhovniškim ali škofovskim posvečenjem: »Vsi smo vstopili skozi ista vrata.« Dejavnosti Cerkve se vedno obračajo na obličja, razum in srca konkretnih oseb. Zato je pomembno, da so se udeleženci plenarnega zasedanja spomnili vseh, ki so se z navdušenjem in zavzetostjo posvečali animaciji, promociji in koordinaciji življenja ter apostolata laikov v preteklih letih.

Pogled v prihodnost: družina in zaščita življenja
V drugem delu nagovora je papež Frančišek povabil, da bi v luči prehojene poti z upanjem pogledali še v prihodnost. Obzorja so se razprostrla in v stvarnosti so se pokazali novi izzivi, zato ostaja še veliko dela. Od tu izhaja zamisel o reformi kurije, natančneje o združitvi Papeških svetov za laike in za družino ter Akademije za življenje: »Zato vas vabim, da bi to reformo, ki vas bo vključila, sprejeli kot znamenje vrednotenja in spoštovanja dela, ki ga opravljate, ter kot znamenje obnovljenega zaupanja v poklicanost in poslanstvo laikov v današnji Cerkvi.« »Krmilo« novega dikasterija bo na eni strani posinodalna apostolska spodbuda o krščanskih laikih Janeza Pavla II. Christifideles laici in na drugi dva dokumenta papeža Frančiška: apostolski spodbudi Evangelii gaudium (Veselje evangelija) ter Amoris laetitia (Radost ljubezni). Prednostni delovni področji bosta družina in zaščita življenja.

Papež povabil, da bi pogledali ven na oddaljene našega sveta
V tem posebnem zgodovinskem trenutku in v kontekstu jubileja usmiljenja je Cerkev poklicana vse bolj se zavedati, da je »Očetova hiša, v kateri je prostor za vsakega z njegovim težavnim in grešnim življenjem«; da je Cerkev v nenehnem izhodu, skupnost, ki oznanja, ki zna »narediti prvi korak, zna brez strahu prevzeti pobudo, zna iti naproti, iskati oddaljene in priti na razpotja ter povabiti izključene«.

Papež je zbranim kot obzorje, na katerega se v prihodnosti lahko oprejo, predlagal binom: »Cerkev v izhodu – laikat v izhodu«. Povabil jih je, da bi tudi oni povzdignili pogled in pogledali »ven«, da bi pogledali na »oddaljene« našega sveta, na »mnoge družine v stiski, ki potrebujejo usmiljenje, na mnoga še neraziskana področja apostolata, na številne laike dobrega in velikodušnega srca, ki bi svojo energijo, svoj čas in svoje sposobnosti z veseljem dali na razpolago za služenje evangeliju, če bi bili vključeni, ovrednoteni in spremljani z naklonjenostjo in predanostjo s strani pastirjev ter cerkvenih institucij«.

Potrebujemo dobro formirane laike
»Potrebujemo dobro formirane laike, ki jih poživlja pristna in čista  vera, katerih življenja se je dotaknilo osebno in usmiljeno srečanje z ljubeznijo Jezusa Kristusa.« Potrebujemo laike, ki bi tvegali, ki bi si umazali roke, ki se ne bi bali zmotiti se, ki bi šli naprej. Potrebujemo laike s pogledom v prihodnost, ki niso zaprti v malenkosti življenja. Potrebujemo laike s priokusom življenjske izkušnje, ki jih razvnemajo sanje. Danes je trenutek, v katerem mladi potrebujejo sanje starostnikov. Treba jih je spodbuditi, da bi sanjali, da bi imeli sanje, sposobnost sanjati in da bi nam dali moč novih apostolskih vizij. 

Sveti oče je na koncu izrekel še spodbudo, da bi se »s krotkostjo in ponižnostjo odprli za Božje novosti, ki nas presenečajo in nas presegajo, a nas nikoli ne razočarajo, kakor je storila Marija, naša mati in učiteljica v veri«.