Papež udeležencem zasedanja ROACO: Da bi obličje Cerkve odsevalo luč Kristusa

VATIKAN (četrtek, 16. junij 2016, RV) – Papež Frančišek je danes sprejel udeležence plenarnega zasedanja Združenja organizacij za pomoč vzhodnim Cerkvam (ROACO). Med uvodnimi pozdravi in zahvalami je papež posebej izpostavil p. Francesca Pattona, novega kustosa Svete dežele. Ob tem je izrazil simpatijo in hvaležnost do vseh frančiškanov, ki že stoletja zagotavljajo ohranjanje svetih krajev in svetišč. Tudi zahvaljujoč vsakoletni nabirki na veliki petek, ki je bila pobuda bl. Pavla VI.: »Gospod naj vas varuje in vam podari mir! Želim, da bi bila, z velikodušno pomočjo mnogih, izpeljana restavratorska dela v baziliki Jezusovega rojstva in v edikuli Božjega groba, tudi s prispevkom drugih krščanskih skupnosti.«

Pod materialnimi in moralnimi inkrustacijami je obličje, ki je svetlo
Glede restavratorskih del je papež omenil še, da je bil v Betlehemu na steni ladje odkrit sedmi mozaični angel, ki skupaj z ostalimi šestimi oblikuje neke vrste procesijo do kraja, ki spominja na skrivnost rojstva utelešene Besede. To dejstvo nam daje misliti, da je tudi obličje naših cerkvenih skupnosti lahko pokrito z »inkrustacijami«, ki so posledica raznih problemov in grehov: »Pa vendar mora vaše delo vedno voditi gotovost, da so pod materialnimi in moralnimi inkrustacijami, tudi pod solzami in krvjo, ki jih povzročajo vojna, nasilje in preganjanje, pod to plastjo, ki se zdi neprepustna, je obličje, ki je svetlo kakor obličje mozaičnega angela.« Vsi zbrani, je še dodal sveti oče, s svojimi projekti in delovanjem sodelujejo pri tem »restavriranju«, da bi obličje Cerkve vidno odsevalo luč utelešene Besede Kristusa. On je naš mir in trka na vrata našega srca na Bližnjem vzhodu, kakor tudi v Indiji ali Ukrajini. Slednji je papež preteklega aprila želel nameniti posebno nabirko, ki je potekala po Cerkvah v Evropi.

Besede Zahoda potrebujejo besede Vzhoda
Premišljevanje plenarnega zasedanja, ki se je z današnjo avdienco po treh dneh sklenilo, je bilo med drugim posvečeno navzočnosti sirsko-malabarske in sirsko-malankarske Cerkve v Indiji, zunaj ozemlja Kerale. Papež je izrazil željo, da bi se nadaljevalo po napotilih njegovih predhodnikov, v spoštovanju pravic vsakogar, brez duha ločevanja, pač pa s podpiranjem občestva v pričevanju o edinem Zveličarju Jezusu Kristusu. Povsod po svetu, kjer katoličani latinskega in vzhodnega obreda živijo drug ob drugem, to občestvo potrebuje duhovno bogastvo Zahoda in Vzhoda, iz katerega lahko črpajo mlade generacije duhovnikov, redovnikov in redovnic ter pastoralnih delavcev. Tako kakor je zatrdil sv. Janez Pavel II. v apostolskem pismu Orientale Lumen (Luč z Vzhoda): »Besede Zahoda potrebujejo besede Vzhoda, da bi Božja beseda vedno bolje razkrivala svoja brezdanja bogastva. Naše besede se bodo za večno zedinile v nebeškem Jeruzalemu. Toda obenem prosimo in želimo, da bi se ono srečanje vnaprej uresničilo v sveti Cerkvi, ki še potuje naproti polnosti Božjega kraljestva.«

Sveti oče je na koncu zbranim podelil blagoslov in jih prosil za molitev, ko se bo čez nekaj dni kot romar podal v vzhodno deželo Armenijo, ki je bila prvi narod, ki je sprejel Jezusov evangelij: »Iz srca hvala. Marija naj vas varuje in vas spremlja.«