2016-06-11 10:00:00

Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 11. nedeljo med letom


2 Sam 12,7-10.13
Natán pa je rekel Davidu: »Ti si ta mož! Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Mazilil sem te za kralja nad Izraelom in te rešil iz Savlove roke. Dal sem ti hišo tvojega gospoda in v tvoje naročje žene tvojega gospoda. Dal sem ti Izraelovo in Judovo hišo. Če bi bilo to premalo, bi ti dodal še to ali ono. Zakaj si zaničeval Gospodovo besedo, da si storil, kar je hudo v njegovih očeh? Z mečem si pobil Hetejca Urijája in vzel njegovo ženo sebi za ženo, njega pa si ubil z mečem Amóncev. Zato se zdaj meč nikoli ne bo umaknil od tvoje hiše, ker si me zaničeval in vzel ženo Hetejca Urijája, da bi bila tvoja žena.‹ David je rekel Natánu: »Grešil sem proti Gospodu.« Natán je rekel Davidu: »Gospod ti je tudi odpustil greh – ne boš umrl.

Gal 2,16.19-21
Vemo, da človek ni opravičen po delih postave, ampak edinole po veri v Jezusa Kristusa. Zato smo tudi mi začeli verovati v Kristusa Jezusa, da bi bili opravičeni po veri v Kristusa in ne po delih postave, saj nobeno meso ne bo opravičeno po delih postave. Dejansko sem po postavi odmrl postavi, da bi živel Bogu. Skupaj s Kristusom sem križan; ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe. Ne zametujem Božje milosti; kajti če je pravičnost po postavi, potem je Kristus umrl zaman.

Lk 7,36-8,3
Nekdo izmed farizejev ga je prosil, naj jé z njim. Ko je stopil v farizejevo hišo, je sédel za mizo. In glej, ko je neka žena, ki je bila v mestu grešnica, izvedela, da je v farizejevi hiši pri mizi, je prinesla alabastrno posodo dišavnega olja in vsa objokana od zadaj stopila k njegovim nogam ter mu jih začela močiti s solzami. Brisala mu je noge z lasmi svoje glave, jih poljubljala in mazilila z oljem. Ko je to videl farizej, ki ga je povabil, je dejal sam pri sebi in rekel: »Ko bi bil ta prerok, bi vedel, kdo je ženska, ki se ga dotika, in kakšna je; vedel bi, da je grešnica.« In Jezus mu je odgovoril in rekel: »Simon, nekaj ti moram povedati.« On pa mu je rekel: »Učitelj, povej.« »Neki upnik je imel dva dolžnika. Eden mu je bil dolžan petsto denarijev, drugi pa petdeset. Ker nista mogla vrniti, je dolg obema odpustil. Kateri izmed njiju ga bo torej bolj ljubil?« Simon je odgovoril: »Zdi se mi, da tisti, kateremu je več odpustil.« On pa mu je rekel: »Prav si presodil.« In obrnil se je k ženi in rekel Simonu: »Vidiš to ženo? Vstopil sem v tvojo hišo, vode za noge mi nisi dal; ta pa mi je s solzami zmočila noge in jih obrisala s svojimi lasmi. Poljuba mi nisi dal; ta pa ni nehala poljubljati mojih nog, odkar sem vstopil. Z oljem mi nisi mazilil glave; ta pa mi je z dišavnim oljem mazilila noge. Zato ti povem: odpuščeni so njeni mnogi grehi, ker je močno ljubila; komur pa se malo odpusti, malo ljubi.« Njej pa je rekel: »Odpuščeni so tvoji grehi!« Tedaj so tisti, ki so bili z njim pri mizi, začeli pri sebi govoriti: »Kdo je ta, ki celó grehe odpušča?« On pa je rekel ženi: »Tvoja vera te je rešila; pojdi v miru!«

Potem je hodil od mesta do mesta in od vasi do vasi, oznanjal in razglašal evangelij o Božjem kraljestvu. Z njim so bili dvanajsteri in nekaj žená, ki jih je ozdravil zlih duhov in bolezni: Marija, imenovana Magdalena, iz katere je odšlo sedem demonov,  Ivana, žena Herodovega oskrbnika Huzaja, Suzana in veliko drugih, ki so jim stregle iz svojega premoženja.

Razlaga cerkvenih očetov
Sv. Peter Krizolog pravi: »Jezus je vstopil v farizejevo hišo, da bi v mesu udejanjil nebeško delovanje. Žena, ki mazili Jezusove noge je Cerkev, ki je šla k farizeju Simonu. Ta predstavlja shodnico.« Sv. Ambrož to nadalje pojasni: »Kristus je prišel ter prinesel zveličanje in žena, to je Cerkev, takoj hitela k Njemu.« Sv. Klemen Aleksandrijski pravi: »Ženine geste ljubezni do Jezusa izražajo s simbolom Gospodovo poučevanje.« Sv. Peter Krizolog k temu dodaja: »Ter kažejo na to, da ga je sprejela kot Božjega preroka, ki je prišel odpuščati tudi najtežjim grešnikom. Kakor žena, tako tudi Cerkev odgovori Jezusu po veri, saj On je tisti sodnik, ki bo ločil ovce od kozlov.« Sv. Ambrož ponovno: »Grešnica, ne pa tudi farizej, razume, da je Jezus prerok, ona in ne farizej, je vernica.« Sv. Avguštin dodaja: »Ker je žena ponižna, so ji odpuščeni grehi.« Sv. Efrem Sirski pojasnjuje: »Farizeja Simona je ta žena ponižala. Njene ustnice so postale posvečene ob poljubljanju Jezusovih nog in njen greh ji je bil odpuščen.« Sv. Ambrož nadaljuje: »Vprašanje ljubezni je najprej omenjeno v priliki o dveh dolžnikih, ki predstavljata dve ljudstvi, torej Jude in pogane.« Sv. Janez Krizostom pravi: »Vsi ljudje so dolžniki pred Bogom, toda v svoji domišljavosti pogosto ne prepoznajo, da so v dolgovih, še več, zaradi tistega malega, kar so povrnili, se obnašajo pred Bogom kot upniki.« Sv. Efrem Sirski pravi: »Jezus je v znamenju sprave povedal Simonu tole priliko. To, kar je žena od Jezusa zdravnika prejela v odpuščanju njenih grehov, je čudežna ozdravitev, enaka čudežnim ozdravitvam, ki jih je Jezus delal po vsej Galileji. Žena torej izpove, da je Jezus Bog in ne farizej Simon, ki ga vidi le kot človeka.« Sv. Ciril Aleksandrijski nadaljuje: »On je s tem, ko je odpustil grehe ženi, ki je z oljem oblila njegove noge, pokazal, da je dokončen, eshatološki prerok.« Sv. Ambrož iz vsega tega izpelje trditev: »V ozadju vsega tega je milostni Božji načrt ter njegova vera v Jezusa. Jezus je namreč v središču tega načrta, saj je ljubezen in njegova ljubezen odpušča grehe.«

Misli Benedikta XVI.
Govoriti o spreobrnjenju pomeni, vstopiti v srčiko krščanskega sporočila in hkrati h koreninam človeškega bivanja. Današnja Božja beseda nas o tem razsvetli s tremi liki spreobrnjencev. Prvi je David. Odlomek iz druge Samuelove knjige nam prinaša enega najbolj dramatičnih pogovorov v Stari zavezi. Pogovor se odvija okoli žgoče obtožbe, s katero beseda Boga izrečena po preroku Natanu, razgali kralja, ki je na višku svoje politične kariere padel na najnižji nivo svojega moralnega življenja. Za pravilno dojemanje dramatične napetosti tega pogovora, je dobro imeti pred očmi tako zgodovinsko kot teološko obzorje. Gre namreč za obzorje ljubezni, s katero je Bog izbral Izrael kot svoje ljudstvo. Z njim je sklenil zavezo in poskrbel za ozemlje ter svobodo. David je eden od členov v zgodovini te nenehne Božje skrbi za svoje ljudstvo. Izbran je bil v zelo težkem trenutku ter postavljen ob kralja Savla, da bi postal njegov naslednik. Bog pa je imel tudi namen glede potomstva povezanega z mesijanskim načrtom, ki se bo v Kristusu, 'Davidovem sinu', v polnosti uresničil.








All the contents on this site are copyrighted ©.