Papež zdravnikom: vrednost bolnikovega življenja v trpljenju blesti še z večjim sijajem

VATIKAN (četrtek, 9. junij 2016) – Sveta vrednost življenja bolnika »ne izgine, niti ni zasenčena, ampak v njegovem trpljenju blesti še z večjim sijajem.« Tako je papež Frančišek dejal v nagovoru 150 vodjem zdravniških združenj Španije in Latinske Amerike, ki jih je danes sprejel v vatikanski dvorani Klementina. Avdienca je bila uvod v jubilej bolnikov in oseb s posebnimi potrebami, ki bo potekal v Vatikanu od petka do nedelje. Sveti oče je zdravnike spodbudil, naj se ne skrivajo za »domnevnim sočutjem, da bi opravičili in odobravali smrt« bolnika, saj bi bilo tako ogroženo dostojanstvo človeškega življenja in tudi dostojanstvo zdravniškega poklica.

Sočutje ni pomilovanje, ampak pomeni "trpeti z"
»Ne sme se popuščati skušnjavi, da bi izvajali hitre in drastične rešitve zato, da bi sledili lažnemu sočutju ter kriterijem učinkovitosti in ekonomskega prihranka. V naši tehnološki in individualistični kulturi sočutje – ki ni pomilovanje, ampak pomeni "trpeti z" – pogosto ni dobro sprejeto: včasih je celo zaničevano, saj se ga lahko interpretira kot "ponižanje" za tistega, ki ga prejme.«

Sočutje ne potiska na rob, ne ponižuje in ne izključuje
»Resnično sočutje ne potiska na rob, ne ponižuje in ne izključuje nikogar; še toliko manj misli, da je dobro, če nekdo umre. V nasprotnem primeru bi podpirali zmago egoizma, tisto "kulturo škartiranja", ki zavrača in zaničuje osebe, ki ne zadostijo določenim standardom zdravja, lepote, koristnosti.«

V trpečem telesu bolnika odseva skrivnost mesa Kristusa samega
Papež Frančišek je v nadaljevanju prisotnim na avdienci povedal, da rad blagoslavlja roke zdravnikov in sicer kot znamenje sočutja, ki skrbi za zdravje. Zdravje je namreč eden od najdragocenejših darov, ki si ga želimo vsi. »Kako dobro dene, če v medicini mislimo in občutimo, da je bolnik naš bližnji; da v njegovem trpečem telesu odseva skrivnost mesa Kristusa samega,« je še dodal sveti oče.

Medicina in sočutno srce
»Sočutje je torej primeren odgovor na neizmerno vrednost, ki jo ima bolna oseba; odgovor, ki vključuje spoštovanje, razumevanje in nežnost. V medicini je torej potrebno sočutno srce, ki včasih ne gre z roko v roki s sredstvi in tehnikami tega poklica. Po drugi strani so krhkost, bolečina in bolezen težka preizkušnja za vse, tudi za zdravstveno osebje. Obenem pa so tudi povabilo k potrpežljivosti, povabilo, da bi "trpeli z", da bi bili poosebljenje usmiljenja, še posebej v tem svetem letu. Zdravnik je kakor usmiljeni Samarijan: kakor Jezus ne gre mimo osebe, ki je zapuščena ob poti, ampak ganjen zaradi sočutja poskrbi zanjo in ji pomaga.«

Tudi v papežu je »nekaj zdravnika«
Ob koncu nagovora se je sveti oče zahvalil zdravnikom za njihovo prizadevanje, da bi vsak dan bolj oplemenitili svoj poklic, spremljali, cenili ter skrbeli za neizmerni dar, ki da pomenijo bolne osebe. Zagotovil je molitev zanje in za njihove družine, ki jih morajo spremljati ter prenašati zdravniški poklic; ta je po njegovih besedah kot neke vrste duhovništvo. Ob tem jih je tudi prosil, naj molijo zanj ter z nasmehom dodal, da je tudi v njem "nekaj zdravnika".«