Papeževa kateheza o znamenjih usmiljenja: Jezusov prvi čudež v Kani

VATIKAN (sreda, 8. junij 2016, RV) – Papež Frančišek je pri današnji katehezi govoril o svatbi v galilejski Kani, o kateri beremo v Janezovem evangeliju (glej Jn 2,1-11). Medtem ko je med zadnjimi splošnimi avdiencami v ospredje postavil Božje usmiljenje v prilikah, je danes začel s pojasnjevanjem znamenj usmiljenja in spregovoril o Jezusovem prvem čudežu v Kani.

Jezus čudežev ali znamenj, kot jih imenuje evangelist Janez, ni delal zato, da bi zbujal občudovanje, ampak da bi razodel Očetovo ljubezen. In prvo takšno čudežno znamenje je naredil na svatbi v galilejski Kani. Papež je dejal, da gre za neke vrste vhodna vrata, v katera so vrezane besede in izrazi, ki osvetljujejo vso Kristusovo skrivnost in srce učencev odpirajo za vero. Nekaj teh izrazov je sveti oče pojasnil med katehezo.

»Jezus in njegovi učenci«
Na začetku evangeljskega odlomka najdemo besede: »Jezus in njegovi učenci.« Tiste, ki jih je Jezus poklical, naj mu sledijo, je povezal okoli sebe kot skupnost in tako so vsi skupaj kakor ena družina bili povabljeni na svatbo. Jezus v Kani začne svoje javno delovanje in se s tem pokaže kot ženin Božjega ljudstva, ki so ga oznanjali preroki. Razodene nam globino odnosa, ki nas povezuje z Njim – to je nova zaveza ljubezni. »Kaj je temelj naše vere?« je vprašal papež Frančišek in odgovoril: »To je dejanje usmiljenja, s katerim nas je Jezus povezal s sabo. Krščansko življenje pa je odgovor na to ljubezen, je kakor zgodba dveh zaljubljencev. Bog in človek se srečata, se iščeta, se najdeta, se veselita in se ljubita. Tako kakor zaročenec in zaročenka v Visoki pesmi. Vse ostalo pride kot posledica tega odnosa. Cerkev je Jezusova družina, kamor se zliva njegova ljubezen. To je ljubezen, ki jo Cerkev varuje in jo hoče dati vsem.«

»Vina nimajo«
V kontekstu te zaveze razumemo tudi Marijino izjavo: »Vina nimajo.« Kako je mogoče imeti poročno slavje, če manjka vino, ki ga preroki imenujejo kot tipičen element mesijanske pojedine? Voda je nujna za življenje, a vino izraža obilnost gostije in praznično veselje. S tem ko Jezus spremeni vodo v vino v vrčih, ki so jih Judje uporabljali za očiščevanje, naredi zgovorno znamenje: »Mojzesovo postavo spremeni v evangelij, ki je prinašalec veselja.« Kakor pravi evangelist Janez: »Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu« (Jn 1,17).

»Kar koli vam reče, storite«
Marijine besede, namenjene služabnikom, ovenčajo poročni okvir v Kani: »Kar koli vam reče, storite.« To so njene zadnje besede, ki jih navajajo evangelisti, so dediščina, ki jo Marija izroča vsem nam. Kot je pojasnil papež, gre za besede, s katerimi je izraelsko ljudstvo na Sinaju odgovorilo na obljube zaveze: »Vse, kar je Gospod govoril, bomo storili« (2 Mz 19,8). Služabniki v Kani ubogajo. »Jezus jim je rekel: ''Napolnite vrče z vodo!'' In napolnili so jih do vrha. Nato jim je rekel: ''Zajemite zdaj in nesite starešini!'' In nesli so mu.« Na tej svatbi je bila zares sklenjena nova zaveza in Gospodovim služabnikom, to pomeni vsej Cerkvi, je bilo zaupano novo poslanstvo: »Kar koli vam reče, storite.« »Služiti Gospodu pomeni poslušati in udejanjati njegovo besedo,« je izpostavil papež. »To je preprosto, a bistveno priporočilo Jezusove Matere; in je kristjanov življenjski program.« Zajemati iz vrča za vsakega med nami pomeni zaupati božji Besedi, da bi doživeli njeno učinkovitost v svojem življenju. Skupaj s starešino, ki je poskusil vodo, spremenjeno v vino, lahko na Frančiškovo povabilo rečemo: »Ti pa si dobro vino prihranil do zdaj.« Gospod še vedno hrani tisto dobro vino za naše zveličanje.

»… in njegovi učenci so verovali vanj«
Sklepni stavek evangeljske pripovedi zveni kakor razsodba: »Tako je Jezus v galilejski Kani naredil prvo od znamenj in razodel svoje veličastvo in njegovi učenci so verovali vanj.« Papež je dejal, da je svatba v Kani mnogo več kot samo preprosta pripoved o prvem Jezusovem čudežu. Kakor v skrinji varuje skrivnost svoje osebe in namen svojega prihoda: pričakovani Ženin začne svatbo, ki se dovrši v velikonočni skrivnosti. Na tisti svatbi Jezus z novo in dokončno zavezo s sabo poveže učence. »V Kani Jezusovi učenci postanejo njegova družina in rodi se vera Cerkve. Na tisto svatbo smo povabljeni vsi mi, da nam novo vino ne bi nikoli več zmanjkalo!« je še dejal sveti oče.