Papež med jutranjo mašo o "navigatorjih krščanskega življenja"

VATIKAN (ponedeljek, 6. junij 2016) – Jutranja homilija papeža Frančiška, ki jo je imel med mašo v Domu svete Marte, je govorila o blagrih. Sveti oče se je osredotočil na odlomek iz Markovega evangelija, ki se je bral med besednim bogoslužjem. Da se kristjani ne bi izgubili na poti vere, imamo natančne smerokaze – to so blagri, je dejal. Ne meniti se za ponujeno smer, lahko predstavlja nevarnost, da nam »zdrsne na treh stopnicah«: na stopnici idolov egoizma, na stopnici idolatrije denarja ter na stopnici nečimrnosti in nasičenosti srca, ki se smeji od lastnega zadovoljstva, pri tem pa pozablja na druge.

Navigatorji krščanskega življenja
Jezus poučuje svoje učence in množico ljudi, ki ga je prišla poslušat, s svojim znamenitim govorom na gori. Uči novo postavo, ki ne odpravlja stare, ampak jo izpopolnjuje, privede jo do njene popolnosti, je pojasnil Frančišek: »To je nova postava, ki jo mi imenujemo ''blagri''. To je nova Gospodova postava za nas.« Blagri so popotni vodniki, so »navigatorji krščanskega življenja«. Z usmeritvami teh navigatorjev lahko na tej poti nadaljujemo svoje krščansko življenje, je pripomnil papež.

Tri stopnice … v pogubo, v življenje
Spomnil je, da evangelist Luka ob koncu iste pripovedi o blagrih doda še seznam nevarnosti in zapiše: gorje bogatašem, gorje sitim, gorje tistim, ki se smejejo, in gorje tistim, o katerih ljudje lepo govorijo. Kot že večkrat, je tudi med današnjo homilijo izpostavil, da bogastvo je dobro – to, kar je slabo, je navezanost na bogastvo, ki na ta način postane idolatrija. »To je proti-postava, je napačen navigator,« je zatrdil papež Frančišek in zatem spregovoril o treh stopnicah. Imamo tri stopnice, ki vodijo v pogubo; enako imamo blagre, ki so tudi stopnice, ki pa vodijo v življenje. »Te tri stopnice, ki vodijo v pogubljenje, so navezanost na bogastvo – ko ničesar ne potrebujem. Nečimrnost – ko vsi lepo govorijo o meni, čutim se pomemben, laska se mi, verjamem, da sem pravični, ne kakor tisti tam,« pri čemer je papež spomnil na priliko o farizeju in cestninarju. Farizej se je Bogu zahvaljeval, da ni tak kakor cestninar, kar je podobno, ko rečemo: ''Hvala ti, Gospod, ker sem tako dober katoličan, ker sem bližnji drugemu …'' Do tega prihaja vsak dan. To je nečimrnost. Potem pa je tu še ponos, ki je povezan s sitostjo, posmehovanjem, ki zapira srce.

Krotkost nas približuje Jezusu
Med vsemi blagri je papež Frančišek izbral enega, ki se glasi: blagor krotkim. Pripomnil je, da s tem noče povedati, da je pomembnejši od drugih. Torej krotkost. »Jezus o sebi pravi: ''Učite se od mene, ker se krotak in v srcu ponižen.'' Krotkost je način, kako smo, ki nas zelo približuje Jezusu. Nasprotna drža pa vedno povzroča sovraštvo, vojne, mnoge slabe stvari. Krotkost srca, ki  ni neka neumnost, pa ne, pomeni nekaj drugega: je poglobljeno razumevanje veličine Boga, je čaščenje,« je dejal papež.