Jutranja sveta maša: Presenečenja Svetega Duha vodijo naprej

VATIKAN (četrtek, 28. april 2016, RV) – V Cerkvi še danes, kadar pride do novih situacij, obstaja odpor do presenečenj Svetega Duha. Toda On nam ga pomaga premagovati in iti varno naprej po Jezusovi poti. Tako je zatrdil papež Frančišek danes zjutraj, ko je maševal v kapeli Doma sv. Marte.

Nanašajoč se na odlomek iz Apostolskih del o jeruzalemskem koncilu je med homilijo spomnil, da je protagonist Cerkve Sveti Duh. On je tisti, ki je apostolom od prvega trenutka dalje dal moč za oznanjevanje evangelija. Duh je tisti, ki naredi vse, ki Cerkev vodi naprej, skupaj z njenimi problemi. Tudi kadar izbruhne preganjanje, je On tisti, ki da vernikom moč vztrajati v veri. In prav tako je v trenutkih odpora in trdovratnosti pismoukov.

Presenečenja Svetega Duha
V slednjem primeru, ki ga opisuje svetopisemski odlomek, je odpor do delovanja Svetega Duha dvojen, je razložil papež. Na eni strani je odpor tistih, ki so verjeli, da bo Jezus prišel le za izvoljeno ljudstvo. Na drugi strani pa je odpor tistih, ki so Mojzesovo postavo, vključno z obrezovanjem, hoteli vsiliti tudi spreobrnjenim poganom. Tako je nastala velika zmešnjava: »Duh je postavljal srca na novo pot – to so bila presenečenja Duha.« Apostoli so se znašli v situacijah, ki si jih prej niso mogli niti predstavljati.

Kako se odzvati nanje? Tako se je vprašal papež Frančišek. Na začetku odlomka iz Apostolskih del zato beremo, da je prišlo do daljšega razpravljanja, do »vročega razpravljanja«. »Po eni strani so imeli moč Duha – protagonista – ki jih je spodbujal, da bi šli dalje, dalje, dalje … Toda Duh jih je pripeljal do določenih novosti, stvari, ki dotlej niso bile nikoli storjene. Nikoli. Niti predstavljali si jih niso. Na primer, da bi pogani prejeli Svetega Duha.«

Ne se bati poslušati
Učenci so imeli »v rokah vroč krompir« in niso vedeli, kaj storiti, je nadaljeval papež. Zato so sklicali zbor v Jeruzalemu, kjer je vsakdo lahko povedal svojo izkušnjo o tem, kako se Sveti Duh spušča tudi na pogane. In na koncu so se sporazumeli. Vendar pa se je še pred tem zgodilo nekaj lepega: »Vsa množica je utihnila. Nato so poslušali Barnaba in Pavla, ko sta pripovedovala, kako velika znamenja in čudeže je Bog po njiju storil med pogani.«

»Poslušati, ne se bati poslušati. Kadar se nekdo boji poslušati, v svojem srcu nima Duha. Poslušati: 'Kaj misliš ti in zakaj?' Poslušati s ponižnostjo.« Po tem, ko so poslušali, so se na zboru odločili h grškim skupnostim, torej kristjanom, ki so izhajali iz poganstva, poslati nekaj učencev, da bi jih pomirili in jim povedali, da je vse v redu in naj nadaljujejo tako. Spreobrnjene pogane obreza ne zavezuje. Ta odločitev je bila sporočena preko pisma in protagonist je bil ponovno Sveti Duh. Učenci sami so zatrdili: »Sveti Duh je sklenil in mi z njim …«

Zbrati se skupaj, poslušati se, razpravljati, moliti in odločiti se
Papež Frančišek je nadaljeval, da je to pot Cerkve, kadar se sooča z novostmi. In sicer ne posvetnimi novostmi, kot je moda oblačil, temveč novostmi, ki so presenečenja Svetega Duha. Cerkev se mora s problemi, da bi jih rešila, soočiti »s srečanjem, poslušanjem, razpravljanjem, molitvijo in končno odločitvijo«: »To je pot Cerkve vse do danes.« In kadar nas Duh preseneti z nečim, kar se zdi novo in se ni še nikdar storilo tako, se »mora storiti tako«. Papež je spomnil na drugi vatikanski koncil in odpor, ki mu je sledil. To se je zgodilo nedavno nazaj. A pot Cerkve, je še enkrat ponovil, je »zbrati se skupaj, poslušati se, razpravljati, moliti in odločiti se«.

»To je tudi tako imenovana sinodalnost Cerkve, v kateri se izraža cerkveno občestvo. In kdo dela občestvo? Duh! Ponovno protagonist. Kaj od nas zahteva Gospod? Krotkost za Duha. Kaj od nas zahteva Gospod? Da se ne bi bali, kadar vidimo, da je Duh tisti, ki nas kliče.«

Prosimo za milost krotkosti za Duha
Papež je še dodal, da nas Sveti Duh včasih ustavi, kakor je storil z apostolom Pavlom. In sicer, da bi nas poslal kam drugam. Pri tem pa nas ne pusti same, da nam pogum, potrpežljivost; da nam varno hoditi po Jezusovi poti; pomaga nam premagati odpor in biti močni v mučeništvu. Prosimo Gospoda – tako je papež Frančišek nato zaključil – za milost, da bi razumeli, kako gre Cerkev naprej, kako se je vse od prvega trenutka dalje soočala s presenečenji Duha. Za vsakogar od nas pa prosimo tudi za milost krotkosti za Duha, da bi hodili po poti, ki jo za vsakogar in za celotno Cerkev želi Gospod Jezus.