VATIKAN (nedelja, 24. april 2016, RV) – »Po tem bodo vsi spoznali,
da ste moji učenci, če boste imeli ljubezen med seboj« (Jn 13,35). Te Jezusove
besede iz Janezovega evangelija so bile izhodišče papeževe homilije, ko je dopoldne
na Trgu sv. Petra daroval sveto mašo za mladostnike med 13. in 16. letom, ki so se
te dni zbrali v Rimu na jubileju.
Ljubezen je osebna izkaznica kristjana
Ljubezen je »osebna izkaznica« kristjana.
Je »edini veljaven dokument«, po katerem so prepoznani Jezusovi učenci. Edini
veljavni dokument. Če ta dokument poteče in se ne nenehno podaljšuje, nismo več priče
Učitelja. Papež Frančišek je mladostnike zatorej nagovoril: »Hočete sprejeti Jezusovo
povabilo, da bi bili njegovi učenci? Hočete biti njegovi zvesti prijatelji? Pravi
Jezusov prijatelj se bistveno odlikuje po konkretni ljubezni, ki odseva v njegovem
življenju. Ljubezen je konkretna, če ni konkretna je telenovela. Hočete živeti to
ljubezen, ki nam jo On podarja? Prizadevajmo si torej biti v njegovi šoli, ki je šola
življenja, da bi se naučili ljubiti.«
Ljubiti pomeni podariti
Sveti oče je nadaljeval, da je ljubiti lepo in da
je to pot do sreče. Vendar pa ni enostavno, zahteva trud. Kadar na primer dobimo darilo,
smo srečni. Toda, da smo ga dobili, so morale velikodušne osebe pokloniti svoj čas
in napor. Tako so nam obenem podarile tudi del sebe, nekaj, čemur so se odpovedale.
»Ljubiti namreč pomeni podariti, ne le nekaj materialnega, ampak nekaj samega
sebe: svoj čas, svoje prijateljstvo, svoje sposobnosti.«
Gospod nam podarja svoje zvesto prijateljstvo
Papež je povabil, da bi pogledali Gospoda, ki je v
velikodušnosti nepremagljiv. Od njega prejemamo veliko darov. Vsak dan bi se mu morali
zahvaliti. »Se zahvalite Gospodu vsak dan? Tudi če mi pozabimo, nam On ne pozabi
vsak dan dati posebnega darila.« To ni materialno darilo, ki bi ga lahko prijeli
v roke in ga uporabili. To darilo je večje in je za celo življenje. Gospod nam podarja
svoje zvesto prijateljstvo, katerega nam ne bo nikoli odvzel. »Četudi ga ti razočaraš
in se oddaljiš od Njega, te ima Jezus še naprej rad in ti je blizu, vate verjame bolj,
kot sam verjameš vase. To je konkretnost ljubezni.« To pa je zelo pomembno, kajti
poglavitna grožnja, ki onemogoča dobro rasti, je, kadar ni nikomur mar zate in kadar
čutiš, da si zapostavljen. A Gospod je vedno s teboj in je tudi vesel, da je s teboj.
Gleda te v oči in te kliče, da bi hodil za njim, da bi »odrinil na globoko«
in bi »vrgel mreže«, zaupajoč v njegovo besedo. »Da v življenju vložiš svoje
darove.« Jezus te potrpežljivo čaka, pričakuje tvoj odgovor, tvoj »da«.
Narediti naklonjenost in nežnost lepši
Nadalje je papež Frančišek mladostnikom dejal, da
se v njihovi starosti v njih na nek nov način oblikuje želja po navezanosti in po
prejemanju naklonjenosti. Gospod jih v svoji šoli lahko nauči tudi, kako narediti
naklonjenost in nežnost lepši: »V srce vam bo dal dober namen, in sicer, da bi
imeli radi brez posedovanja: da bi osebe ljubili, ne da bi jih hoteli imeti za svoje,
temveč bi jih pustili svobodne, kajti ljubezen je svobodna. To svobodo nam daje, ko
nas ljubi.« Vedno namreč obstaja skušnjava, da bi naklonjenost »onesnažili«
z nagonsko zahtevo po »vzeti« in »imeti tisto, kar je všečno«. Toda
vsaka stvar, katero se preveč stisne, se obrabi in se uniči. Nato ostanemo razočarani
s praznino v notranjosti. »Gospod, če poslušate njegov glas, vam bo razodel skrivnost
nežnosti: skrbeti za drugo osebo, kar pomeni spoštovati jo, varovati jo in jo počakati.
To je konkretnost nežnosti in ljubezni.«
Svoboden je tisti, ki išče, kar je všeč Bogu
Prav tako v teh letih mladostniki v sebi zaznajo veliko
željo po svobodi. Mnogi jim bodo rekli, da biti svobodni pomeni delati tisto, kar
se hoče. Tu je treba znati reči »ne«. »Če ne znaš reči ne, nisi svoboden.«
Delati vedno le tisto, kar mi odgovarja, vodi v zaprtost in oddaljenost ter onemogoča
biti odprti in iskreni prijatelji. Ni res, da je vse v redu, kadar je meni dobro.
Svoboda je, nasprotno, dar, da lahko izberemo dobro. Svoboden je tisti, ki izbere
dobro; tisti, ki išče, kar je všeč Bogu, četudi je to naporno. »Verjamem, da se vi
mladi ne bojite naporov.«
Vaša sreča nima cene in z njo se ne trguje
Le s pogumnimi in močnimi odločitvami se uresničijo
največje sanje – tiste, za katere je vredno dati življenje: »Ne zadovoljite se
s povprečnostjo, z životarjenjem,« je mladostnike spodbudil sveti oče: »Ne
zaupajte tistim, ki vas odvračajo od resničnega bogastva, ki ste vi, ko vam govorijo,
da je življenje lepo, če se ima veliko stvari; ne zaupajte tistim, ki vas hočejo prepričati,
da imate vrednost, če se delate močne, kakor filmski junaki, ali če nosite oblačila
po zadnji modi.« Vaša sreča nima cene in z njo se ne trguje. Ni aplikacija, ki
jo je mogoče naložiti na mobilni telefon. Niti najnovejša verzija le-te vam ne bi
mogla pomagati postati svobodni in veliki v ljubezni. »Svoboda je nekaj drugega.«
Ljubezen je življenjska odločitev
Ljubezen je namreč svoboden dar nekoga, ki ima odprto
srce. Je lepa odgovornost, ki traja celo življenje. Je vsakdanji trud tistega, ki
zna uresničiti velike sanje. Če mladostnik vaše starosti ne zna več sanjati, je že
za v penzijo. Ljubezen se hrani z zaupanjem, spoštovanjem in odpuščanjem. Ljubezen
se ne uresniči, ker o njej govorimo, ampak ko jo živimo. Ni sladka poezija, ki bi
se jo morali naučiti na pamet, temveč je življenjska odločitev, ki jo je treba udejanjiti.
Tudi odgovor na vprašanje, kako rasti v ljubezni, nam da Gospod. Jezus nam daje samega
sebe v maši, v spovedi nam nudi odpuščanje in mir. Tam se naučimo sprejemati njegovo
Ljubezen, jo narediti za našo in jo razširiti po svetu. »In kadar se ljubiti zdi
težko, kadar je težko reči ne tistemu, kar je napačno, poglejte Jezusov križ, objemite
ga in ne izpustite njegove roke, ki vas vodi visoko in vas dviguje, kadar padete.
V življenju vedno padamo, ker smo grešniki, a je Jezus, ki nas dviguje. Jezus o nas
želi, da bi stali pokonci. Kakor je rekel hromemu: Vstani. »Obstaja pesem planincev,
ko se vzpenjajo. Takole pravi: Med umetnostjo vzpenjanja je pomembno, ne to, da padeš,
ampak da ne ostaneš na tleh. Imeti pogum vstati se. Pustiti, da vas Jezusova roka
vzdigne. Ta roka pa včasih pride po roki prijatelja, po roki staršev, tistih, ki nas
spremljajo v življenju, saj je Jezus sam tam. Vstanite. Bog vas želi, da stojite pokonci.«
Uriti se v delih usmiljenja, da bi postali prvaki življenja, prvaki ljubezni
»Vem, da ste sposobni dejanj velikega prijateljstva
in dobrote,« je mladostnikom nazadnje dejal papež Frančišek. »Poklicani ste
graditi prihodnost: skupaj z drugimi in za druge, nikoli proti komurkoli! Naredili
boste čudovite stvari, če se že od sedaj dalje dobro pripravljate, če v polnosti živite
to vašo starost, tako bogato z darovi, in brez da bi se bali napora.« Delajte
tako kakor športni prvaki, ki visoke cilje dosežejo s ponižnim in trdim vsakodnevnim
treningom. Vaš vsakdanji program pa naj bodo dela usmiljenja – tako je zaključil papež
– z navdušenjem se urite v njih, da boste postali »prvaki življenja, prvaki ljubezni«:
»Tako boste prepoznani kot Jezusovi učenci. Tako boste imeli osebno iskaznico
kristjanov. Zagotavljam vam, da bo vaše veselje polno.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |