Papež med sveto mašo: Spominjati se, kako je bil Bog navzoč

VATIKAN (četrtek, 21. april 2016, RV) – Kristjan naj se vedno spominja načinov in okoliščin, v katerih se je Bog pokazal navzočega v njegovem življenju. Le-to namreč krepi pot vere. To je bila osrednja misel današnje homilije papeža Frančiška med jutranjo sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte.

Vera je pot, na kateri se je potrebno stalno spominjati tistega, kar je že bilo: lepih stvari, ki jih je storil Bog, pa tudi ovir in zavrnitev, kajti Bog hodi skupaj z nami in se ne prestraši naših hudobij.

Spominjati se
Papež je izhajal iz berila iz Apostolskih del, v katerem gre Pavel na sobotni dan v shodnico v Antiohiji in oznanja evangelij. Začne z izvori izvoljenega ljudstva, od Abrahama, Mojzesa, Egipta in obljubljene dežele, pa vse do Jezusa. Oznanjevanje učencev je »zgodovinsko« in je bistveno – je poudaril sveti oče – kajti dopušča spomniti se  izstopajočih trenutkov, znamenj navzočnosti Boga v življenju človeka:

»Vrniti se nazaj, da bi videli, kako nas je Bog zveličal, s srcem in razumom v spominu prehoditi pot in tako prispeti do Jezusa.« Jezus sam nam je v najpomembnejšem trenutku svojega življenja dal svoje telo in svojo kri ter nam rekel: »To delajte v moj spomin.« »Spomin na Jezusa. Spominjati se, kako nas je Bog zveličal.« Cerkev zakrament evharistije imenuje »spomin«. Peta Mojzesova knjiga iz Svetega pisma pa je imenovana »knjiga Izraelovega spomina«.

Gospod spoštuje
Papež je nadaljeval, da se moramo tudi mi spominjati v svojem osebnem življenju, kajti vsakdo je prehodil pot, na kateri ga je Bog spremljal. Med potjo smo bili Gospodu ali blizu ali pa smo se od njega oddaljili. Za srce kristjana je dobro, da se spominja svoje poti: »Kako me je Gospod pripeljal do sem, kako me je vodil za roko.« Včasih sem mu rekel: »Ne! Pojdi stran! Nočem!« »Gospod spoštuje. Je spoštljiv!« A potrebno se je pogosto spominjati svojega življenja in svoje poti, je povzel papež: »'Takrat mi je Bog podaril tisto milost in sam sem odgovoril tako, naredil sem to, tisto … On me je spremljal.' Tako pridemo do novega srečanja, do srečanja hvaležnosti.«

Spominjanje nas približa Bogu
Iz srca se mora poroditi »hvala« Jezusu, ki nikoli ne preneha hoditi »v naši zgodovini«. Papež je opozoril na to, kolikokrat smo mu pred nosom zaprli vrata; kolikokrat smo se pretvarjali, da ga ne vidimo; kolikokrat nismo verjeli, da je z nami; kolikokrat smo zanikali njegovo zveličanje … »Toda On je bil tam.«

»Spominjanje nas približa Bogu.« Gre za spomin na dela, ki jih je Bog storil v nas. In sicer v tem ponovnem stvarjenju, v tej poživitvi, ki nas vodi onstran starodavnega sijaja, katerega je v prvem stvarjenju imel Adam. Papež Frančišek je zaključil z besedami: »Svetujem vam preprosto to: da se spominjate! Kakšno je bilo moje življenje, kakšen je bil moj današnji dan ali kakšno je bilo to zadnje leto? Spominjanje. Kakšni so bili moji odnosi z Gospodom? Spomin na lepe in velike stvari, ki jih je Gospod storil v življenju vsakogar izmed nas.«