Kardinal Tagle: Z osebnim srečanjem premagati strah pred begunci

VATIKAN (torek, 19. april 2016, RV) – Papeževo srečanje z begunci na grškem otoku Lezbos je bilo pričevanje o bližini trpečim, obenem pa tudi priložnost za pretresanje vesti in premagovanje strahu. »Begunci, ljudje, ki trpijo, potrebujejo oporo: ne le zunanje opore, ampak izraz sočutja, ki prihaja iz čistega in iskrenega srca,« je za Radio Vatikan povedal kardinal Luis Antonio Tagle. Papežev obisk je opredelil kot pričevanje: »Ta obisk ni v ničemer povezan s politično agendo, s prozelitizmom, ampak je pričevanje, ki daje upanje in veselje vsem, predvsem pa beguncem.«

Kardinal je kot predsednik Caritas Internationalis pred nekaj meseci obiskal sirske prebežnike v begunskem centru Indomeni na grško-makedonski meji. Pravi, da je tam »videl, slišal in se dotaknil trpljenja«. Ljudje so bili potolaženi »s preprostimi dejanji ljubezni in sočutja«, zatrdi in doda, da je že sama navzočnost svetega očeta med begunci na Lezbosu dala tolažbo.

Ljubezen in usmiljenje se izražata s konkretnimi dejanji, pripomni in tako komentira Frančiškovo razpoložljivost, da so se mu na letalu z Lezbosa v Rim pridružile tri begunske družine. Vendar pa samo zunanje dejanje tudi ni dovolj. Primer vzame iz političnega sveta. V predvolilnih kampanjah namreč vidimo veliko dobrodelnosti s strani kandidatov, a treba se je vprašati, ali so v tem iskreni. Sveti oče je svojo notranjo držo izrazil s konkretnim dejanjem, ko je v Rim pripeljal begunce: ne samo posameznike, ampak celotne družine, da bi jih zaščitil, kajti družina mora ostati skupaj. Kardinal Tagle je prepričan, da so te tri sirske družine »izkusile skrivnostno ljubezen« in se vprašale, od kje prihaja to dejanje ljubezni. »Iz srca Cerkve, iz srca papeža,« odgovarja.

Pritrdilno odgovori na vprašanje, ali lahko po papeževem obisku Lezbosa upamo, da se bodo prebudili vest, srce in misli Evropejcev, predvsem evropskih političnih voditeljev. »Verjamem, da se mnogi voditelji in tudi ljudje, predvsem v Evropi, bojijo beguncev, teh tujcev, migrantov,« zatrdi filipinski kardinal in izpostavi, da pa se s tem strahom moramo soočiti. Po njegovem prepričanju je najboljša pot, da se z osebami osebno srečamo. Iz lastne izkušnje pove, da ko se je srečal z otroki begunskih družin, je videl, da so to normalni otroci. Mame in očetje begunci so enaki ostalim mamam in očetom, ki prav tako želijo samo dobro za svoje družine. To spoznanje prihaja iz osebnega srečanja, kajti brez njega lahko prevlada strah. »Upajmo, da bo zgled svetega očeta, zgled osebnega srečanja, zmanjšal ta strah,« še zatrdi kardinal Tagle.