Sveti oče med homilijo: Preganjanje je vsakdanji kruh Cerkve

VATIKAN (torek, 12. april 2016, RV) – »Preganjanje je vsakdanji kruh Cerkve.« Tako je zatrdil papež Frančišek med homilijo, ko je zjutraj v kapeli Doma sv. Marte obhajal sveto mašo. Kakor se je zgodilo Štefanu, prvemu mučencu, ali »malim mučencem«, ki jih je dal ubiti Herod, so tudi danes mnogi kristjani zaradi svoje vere v Kristusa ubiti, drugi pa preganjani.

Obstajajo krvoločna preganjanja, kot na primer, ko so človeška bitja zaradi razvedrila ljudstva izpostavljena zverem, da jih raztrgajo; ali pa eksplozije pred cerkvami na koncu svetih maš. Obstajajo pa tudi preganjanja »v belih rokavicah«, prekrita s »kulturo«. To so tista, ki določene osebe preženejo v kot družbe; ali ki na primer pripeljejo do odvzema službe, če se nekdo ne prilagodi zakonom, ki so proti Bogu Stvarniku.

Preganjanje je vsakdanji kruh Cerkve
Papeževo premišljevanje je izhajalo iz odlomka iz Apostolskih del, ki opisuje Štefanovo mučeništvo. Preganjanja so resničnost, ki že dva tisoč let spremljajo zgodovino krščanske vere: »Rekel bi, da je preganjanje vsakdanji kruh Cerkve.« O tem je govoril že Jezus. Ko gremo kot turisti danes v rimski Kolosej, mislimo, da so bili mučenci tisti, ki so jih ubili levi. Toda mučenci niso bili le ti. »So moški in ženske vseh dni: danes, na velikonočni dan, komaj tri tedne nazaj … Tisti kristjani v Pakistanu, ki so praznovali veliko noč, so postali mučenci prav zato, ker so slavili Vstalega Kristusa. Tako gre zgodovina Cerkve naprej s svojimi mučenci.«

»Olikano« preganjanje
Štefanovo mučeništvo je bilo začetek krutega preganjanja kristjanov v Jeruzalemu, ki pa je vzporedno tistemu, katerega so danes deležni vsi, ki ne smejo svobodno izpovedovati svoje vere v Jezusa. Na tem mestu je sveti oče omenil vrsto preganjanja, o kateri se ponavadi ne govori veliko. To je preganjanje, ki je »preoblečeno« v kulturo, modernost ali napredek. Nekoliko ironično bi temu lahko rekli »olikano« preganjanje. Zgodi se takrat, ko človek ni preganjan, ker izpoveduje Kristusovo ime, temveč ker želi »imeti in izražati veljavo Božjih otrok«.

To je preganjanje Boga Stvarnika v osebi njegovih otrok. Vsak dan vidimo, kako avtoritete določajo zakone, ki obvezujejo hoditi po tej poti. Narod, ki ne sledi tem »modernim, učenim zakonom« ali jih noče imeti v svoji zakonodaji, je »obtožen in olikano preganjan«. »To je preganjanje, ki človeku odvzame svobodo in tudi ugovor vesti!« Bog nas je ustvaril svobodne, je dodal papež Frančišek. Svobodne, da pričujemo o Očetu, ki nas je ustvaril, in Kristusu, ki nas je zveličal.

Šef preganjanja je vladar tega sveta
»Jezus je imenoval šefa tega 'olikanega' preganjanja: to je vladar tega sveta. Kadar hočejo avtoritete vsiliti drže, zakone proti dostojanstvu Božjega otroka, preganjajo in gredo proti Bogu Stvarniku. To je velika apostazija.« Življenje kristjanov gre tako naprej s tema dvema vrstama preganjanj. A Gospod nam je obljubil, da se ne bo oddaljil od nas: »Bodite pozorni, bodite pozorni! Ne padite v duha sveta. Bodite pozorni! Toda pojdite naprej, jaz bom z vami.«