VATIKAN (torek, 12. april 2016, RV) – Včeraj se je v Rimu začela konferenca o nenasilju in miru. Papež Frančišek je udeležencem poslal posebno sporočilo ter v njem izpostavil, da si je za »resnični mir« treba prizadevati »preko srečanja med konkretnimi osebami in sprave med narodi«. Poudaril je pomembno vlogo solidarnosti in odprave brezbrižnosti. Dogodek od 11. do 13. aprila organizirata Papeški svet za pravičnost in mir ter gibanje Pax Christi, in sicer na temo Nenasilje in pravičen mir: prispevek h katoliškemu razumevanju in zavzemanju za nenasilje.
Realizirati pravičnost
Da bi našli rešitve na posebno in strašno »svetovno vojno po koščkih«, ki jo danes posredno ali neposredno živi velik del človeštva, je po papeževih
besedah treba odkriti vzroke, ki so v prejšnjem stoletju »otroke civilizacije, v veliki meri še vedno krščanske«, spodbudile k ustanovitvi gibanja Pax Christi in Papeškega sveta za pravičnost
in mir. Za mir si je treba prizadevati preko srečanj med konkretnimi osebami ter preko
sprave med narodi in skupinami, ki so si nasprotni v ideoloških stališčih. Zavzemati
se je treba za uresničitev »pravičnosti, za katero
osebe, družine, narodi in države čutijo, da imajo do nje pravico na družbeni, politični
in ekonomski ravni«. Poleg diplomacije je treba
uporabiti vsa najustreznejša sredstva, da bi se konkretiziralo hrepenenje današnjega
človeka po pravičnosti in miru. Tudi razprava o nenasilju, predvsem o aktivnem nenasilju,
po papeževih besedah predstavlja nujen in pozitiven prispevek.
Odpraviti vojno
Temeljna predpostavka je, da je končni cilj, ki sta
ga človeška oseba in skupnost najbolj vredna, »odprava
vojne«. Papež je spomnil, da se je edina obsodba,
ki jo je izrekel drugi vatikanski koncil, nanašala ravno na vojno. A ko so se izkoristile
že vse možnosti za miren dogovor, se državam ne sme zanikati pravice do legitimne
obrambe. Na drugem mestu je Frančišek izpostavil, da se »konflikta ne sme ignorirati ali prikrivati«.
Samo tako, da se konflikt sprejme, se ga lahko reši in preoblikuje v povezovalni obroč
novega procesa, ki ga udejanjajo delavci za mir.
Druge sprejemati kot brate in sestre
»Kot kristjani vemo,« je v nadaljevanju sporočila poudaril papež,
»da samo s sprejemanjem svojih bližnjih kot bratov in sester, lahko presežemo vojne
in konfliktnost.« Cerkev se nikoli ne utrudi
ponavljati, da to ne velja samo na individualni ravni, ampak prav tako na ravni narodov
in držav, tako da mednarodno skupnost imenuje »družina
narodov«. Velika ovira, ki jo je treba odpraviti,
da bi uresničili bratstvo znotraj te družine narodov, je po papeževih besedah »zid brezbrižnosti«.
Ta je postavljen tako med posamezniki kot v naravnem okolju, njegove posledice pa
so pogosto uničujoče v smislu varnosti in socialnega miru. »Zavzetost za preseganje brezbrižnosti pa bo imelo uspeh samo, če bomo posnemali
Očeta in bomo zmožni uporabiti usmiljenje,« je
poudaril papež Frančišek. To usmiljenje najde svoj »politični izraz« v solidarnosti, kajti
solidarnost predstavlja moralno in družbeno držo.
Delo za mir je pomembno
V današnjem svetu je naloga tistih, ki delajo za mir
s tem, ko živijo nenasilje, pomembna. Ustvarjati mostove, boriti se proti strahu ter
nadaljevati odprt in iskren dialog, predstavlja težavno pot. Biti v dialogu je namreč
težko. Treba je biti pripravljen dajati in tudi sprejemati; ne izhajati iz predpostavke,
da se drugi moti, ampak iz naših razlik, ter brez popuščanja iskati dobro vseh; na
koncu pa najti dogovor in ga trdno ohranjati, je še zapisal sveti oče.
All the contents on this site are copyrighted ©. |