Homilija papeža Frančiška med jutranjo sveto mašo

VATIKAN (ponedeljek, 11. april 2016, RV) – V središču današnje homilije papeža Frančiška med jutranjo sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte je bil odlomek iz Apostolskih del, ki pripoveduje o Štefanu. Le-tega so pismouki obtožili bogokletstva. Niso se namreč »mogli ustavljati modrosti in Duhu, v katerem je govoril«. Naščuvali so krive priče, da so trdile, da so ga slišale govoriti bogokletne besede proti Mojzesu in proti Bogu.

Srce, ki je zaprto za Božjo resnico, se oklepa le resnice postave, oziroma še natančneje črke. Tako ne najde drugega izhoda kakor laži, krivih prič in smrti. Jezus je to držo grajal. Pismoukom je očital, da so njihovi očetje ubili preroke, katerim sami sedaj postavljajo spomenike. Odgovor pismoukov je bil v tem primeru bolj ciničen kakor hinavski. Odvrnili so, da če bi oni živeli v času svojih očetov, ne bi storili enako. S tem so si umili roke in sami sebe imeli za čiste. Toda njihova srca so bila zaprta za Božjo Besedo in za resnico. Bila so zaprta za Božjega glasnika, ki prinaša preroštvo, da bi ljudstvu pomagal iti naprej.

»Kaj nam mar?«
Papež Frančišek je nadaljeval, da mu je hudo, ko bere odlomek iz Matejevega evangelija, ki govori, kako je skesani Juda šel k duhovnikom in jim rekel: »Grešil sem.« Vrnil jim je denar. A oni so mu odvrnili: »Kaj nam mar? Ti glej!« »Zaprto srce za tega ubogega skesanega človeka, ki ni vedel, kaj narediti. 'Ti glej!' In je šel in se obesil.« Tudi takrat niso rekli: »Ubogi človek!« Skrbel jih je le denar. Ta je bil cena krvi in ga niso mogli dati v tempeljsko zakladnico. Pismoukom so pomembna le pravila.

To je trdota srca
»Ni jim bilo mar za življenje osebe, ni jim bilo mar za Judovo kesanje.« Evangelij nam pove, da se je vrnil skesan. Mar jim je bilo le za njihovo shemo predpisov, za mnoge besede in stvari, ki so jih zgradili sami. To je trdota srca: »To je trdota srca, neumnost srca teh ljudi, ki, ker se niso mogli ustavljati resnici Štefana, gredo iskat pričevanja, krive priče, da bi mu sodili.«

»O nespameten in počasen v srcu«
Štefan je tako končal kakor vsi preroki in kakor Jezus. To je nekaj, kar se ponavlja v zgodovini Cerkve. Ta nam pripoveduje o mnogih ljudeh, ki so bili ubiti, sojeni, čeprav so bili nedolžni: sojeni so bili z Božjo Besedo in proti Božji Besedi. Sveti oče je spomnil na lov na čarovnice, na sv. Ivano Arško in na številne druge, ki so bili zažgani, obsojeni, ker se po mnenju sodnikov niso ravnali po Božji Besedi. Njihov zgled je Jezus, ki je umrl na križu, ker je bil zvest in poslušen Očetu. »S kakšno nežnostjo Jezus učencema iz Emavsa reče: 'O nespametna in počasna v srcu!' Prosimo danes Gospoda, da bi z isto nežnostjo pogledal tudi na majhne in velike neumnosti našega srca, da bi nas pobožal in nam dejal: 'O nespameten in počasen v srcu' ter nam začel razlagati stvari.«