Papeževa homilija: Harmonije se ne sme zamenjati z »mirnostjo«

VATIKAN (torek, 5. april 2016, RV) – Harmonije, ki vlada v krščanski skupnosti, ni mogoče zamenjati z »mirnostjo«. Prva je sad Svetega Duha, za drugo se je treba pogajati in pogosto na hinavski način prekriva notranja nasprotovanja in razdeljenosti. Tako je zatrdil papež Frančišek med homilijo, ko je zjutraj daroval sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte.

Poudaril je, da je skupnost, ki je združena v Kristusu, pogumna skupnost. Zaznamujeta jo eno srce in ena duša; v njej ni revežev, dobrine so razdeljene v skladu s potrebami. Vse to, stil življenja prve krščanske skupnosti, ki ga opisujejo Apostolska dela, povzema beseda harmonija. Harmonija pa ne predstavlja kakršnekoli sloge. Je dar iz nebes tistim, ki so prerojeni v Duhu – kakor so izkusili prvi kristjani. Mir lahko dosežemo s sklepanjem sporazumov, toda harmonija je »notranja milost, ki jo lahko uresniči le Sveti Duh«, je poudaril papež.

Denar je sovražnik harmonije
Znamenje harmonije je, da nihče ne trpi pomanjkanja. To namreč pomeni, da je vse skupno. Prvi kristjani so imeli eno srce in eno dušo, zato tistega, kar mu je pripadalo, nihče ni smatral za svojo lastnino. »Resnična harmonija Svetega Duha je v tesnem odnosu z denarjem: denar je sovražnik harmonije, denar je egoist.«

Barnaba, ki je prodal svojo njivo in je izkupiček od prodaje izročil apostolom, nam daje kreposten zgled. Vendar pa se Apostolska dela nadaljujejo s pripovedjo o dogodku, ki je Barnabovemu dejanju ravno nasproten. Ananija in Safira sta se zgolj pretvarjala, da sta dala vse, kar sta zaslužila s prodajo posestva. V resnici sta del denarja zadržala zase. Za to odločitev sta plačala s smrtjo. Bog in denar sta dva gospodarja, katerih službe »niso združljive«, je ponovil papež Frančišek.

Harmonije se ne sme zamenjati z »mirnostjo«
Nato je opozoril na dvoumnost, ki se lahko pojavi glede pojma harmonija. Ne sme se je namreč zamenjati z »mirnostjo«. »Skupnost je lahko zelo mirna, lahko ji gre dobro, stvari gredo dobro … Vendar pa ne živi v harmoniji.« Neki škof je nekoč modro dejal, da je v njegovi škofiji sicer mir. Ko pa se dotakne tega ali onega problema, takoj izbruhne vojna. To je harmonija, ki je pogojena. Ne prihaja od Svetega Duha. Je »hinavska harmonija«, ki spominja na dejanje Ananije in Safire.

Kadar je v skupnosti harmonija, je tam tudi pogum
Prebrati pripoved Apostolskih del o prvih kristjanih in njihovem skupnem življenju nam lahko pomaga razumeti, kako pričevati o novosti le-tega v vseh okoljih, v katerih živimo. Vedeti moramo namreč, da se tako kakor pri harmoniji tudi v prizadevanju za oznanjevanje skriva znamenje nekega drugega daru. Harmonija Svetega Duha nam da to velikodušnost, da nimamo nič svojega, vse dokler je kdo, ki trpi pomanjkanje. A harmonija Svetega Duha nam daje še eno držo, je na koncu dodal papež. Apostoli so o vstajenju Gospoda Jezusa pričevali z veliko močjo. To je pogum: »Kadar je v Cerkvi, v skupnosti harmonija, je tam tudi pogum, pogum za pričevanje o vstalem Gospodu.«