Vatikan: Pogreb kardinala Georgesa Cottiera

VATIKAN (sobota, 2. april 2016, RV) – Zjutraj je v vatikanski baziliki svetega Petra potekala pogrebna slovesnost kardinala Georgesa Cottiera, dominikanca švicarskega rodu in dolgoletnega teologa papeške hiše. Pogreb je vodil kardinal Angelo Sodano, ob koncu bogoslužja pa je papež Frančišek imel še obred poslednjega priporočanja in slovesa.

Kardinal Sodano je med homilijo spregovoril o blagrih, posebej o blagru tistega, ki umre v Gospodu. Jezus je v govoru na gori spregovoril o različnih blagrih: blagor ubogim, krotkim, čistim v srcih, preganjanim zaradi pravičnosti … V Apokalipsi pa nas Janez spominja še na neki drugi blager: »Blagor mrtvim, ki odslej umirajo v Gospodu! Da, govori Duh, odpočijejo naj se od svojih naporov; kajti njihova dela gredo z njimi.« Kardinal Cottier je svoje življenje posvetil širjenju evangelija v današnjem svetu in zato zagotovo lahko rečemo, da je umrl v Gospodu, je dejal Sodano in spomnil, da ga je papež Frančišek v sožalnem telegramu opisal kot »gorečega služabnika evangelija, trdne vere in očetovske dobrote.«

Sodano je spomnil na Pavlovo povabilo Rimljanom: »Če namreč živimo, živimo za Gospoda; in če umiramo, umiramo za Gospoda. Naj torej živimo ali umiramo, smo Gospodovi.« Izpostavil je še Jezusove tolažilne besede, namenjene Marti ob Lazarjevi smrti: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl.«

Kardinal Cottier je osebe, življenje in zgodovino gledal z očmi vere in razuma. Kot pomemben tomistični teolog je rad ponavljal besede Janeza Pavla II.: »Vera in razum sta kakor dve peruti, s katerimi se človeški duh dviguje h kontemplaciji resnice.« S tem duhom je poučeval teologijo na različnih univerzah in bil 15 let teolog papeške hiše. Služba, ki jo je opravljal za Cerkev in Sveti sedež, je po Sodanovih besedah bila zares pomembna. Kot je sklenil homilijo, pokojni kardinal Cottier uči »biti priče v današnjem svetu, da je Kristus vedno pot, resnica in življenje«.