Umrl kardinal Georges Marie Martin Cottier

VATIKAN (petek, 1. april 2016, RV) – Včeraj je v 94. letu starosti umrl kardinal Georges Marie Martin Cottier, dominikanec švicarskega rodu. Papež Frančišek ga v sožalnem telegramu imenuje »goreč služabnik evangelija« ter se ga spominja z »globoko hvaležnostjo za njegovo močno vero, očetovsko dobroto in zavzeto kulturno in cerkveno delo«, ki ga je dolgo opravljal ob papežu Janezu Pavlu II. in Benediktu XVI. kot teolog papeške hiše. Sveti oče zagotavlja svojo molitev h Gospodu, ki naj na priprošnjo Device Marije in svetega Dominika, pokojnemu kardinalu dodeli »nagrado, ki je obljubljena njegovim zvestim učencem«. Pogreb kardinala Cottierja, rojenega 25. aprila 1922 v Ženevi, bo jutri ob 8.30 v baziliki svetega Petra vodil kardinal Angelo Sodano, ob koncu bogoslužja se bo zbranim pridružil še papež Frančišek. Kardinalski zbor sedaj šteje 215 kardinalov, od teh je 116 volivcev, 99 pa nevolivcev v primeru konklava.

Od urarske delavnice do akademskega mesta
Georges Marie Martin Cottier se je rodil v rokodelski družini – oče in dedek sta bila urarja v Ženevi. Diplomiral je iz klasične literature leta 1944, zatem pa vstopil v red pridigarjev, k dominikancem, ki so bistveno zaznamovali njegovo nadaljnjo pot.  Duhovniško posvečenje je prejel 2. julija 1951, naslednje leto pa diplomiral iz teologije na papeški univerzi Angelicum v Rimu. Študij je nadaljeval na fakulteti za literaturo v Ženevi in leta 1959 zagovarjal doktorsko disertacijo na temo Ateizem mladega Marxa in njegov heglovski izvor. Kot profesor je svojo akademsko pot začel leta 1962. Bil je to čas drugega vatikanskega koncila, kjer je kot 40-letni teolog postal eden od mnogih strokovnjakov. Kmalu je postal svetovalec pri Svetu za dialog z nevernimi, zatem še član Mednarodne teološke komisije.

Nevarnost teologije
V devetdesetih letih ga je papež Janez Pavel II. imenoval za teologa papeške hiše – pregledoval je papeževe govore in preverjal njihovo doktrinalno pravilnost. Ko je avgusta 1993 izšla okrožnica Veritatis Splendor je kardinal Cottier za Radio Vatikan spregovoril o nevarnostih teologije: »Pri nekaterih teologih obstaja tendenca, da bi morali ločili od vere. Izredno pomembno je, da se soočimo s temi temami, kajti njihova pomembnost v pastoralnem življenju in praktičnem življenju kristjanov je takoj očitna. Ne moremo živeti vere, ne da bi pri tem prevzeli moralne posledice; iti proti Spisom, proti razodetju pomeni odpreti vrata za zlorabe in zelo velike napake za zveličanje duš.«

Teolog treh papežev
Vstop Cerkve v tretje tisočletje je za papeškega teologa prinesel nove izzive. Janez Pavel II. ga leta 2003 imenuje za kardinala teologa, ki bo spremljal še papeža Benedikta XVI. in začetek pontifikata papeža Frančiška. O treh papežih je lansko leto takole povedal: »Psihološko so si zelo različni, a kontinuiteta je v zvestobi koncilu: neposreden izvor njihovih navdihov in vseh intuicij je koncil in še jih je treba razviti. Na primer, sedanja tema revščine: spominjam se, da je na koncilu bila delovna skupina, namenjena samo Cerkvi revnih. V vseh treh najdem koncil.«

Kardinal Cottier je pred začetkom druge škofovske sinode o družini spregovoril o usmiljenju in kritiziral strogost, ki sodi brez srca: »Usmiljenje je nauk, je srce krščanske doktrine. Samo omejena miselnost lahko brani legalizem ter ima usmiljenje in nauk za dve različni stvari.«