Enajst let od smrti papeža Janeza Pavla II.: Usmiljenje

VATIKAN (petek, 1. april 2016, RV) – 2. aprila bo minilo natanko enajst let od smrti papeža Janeza Pavla II. Ta obletnica je letos še posebej pomenljiva, saj se ujema z vigilijo praznika Božjega usmiljenja. Le-tega je namreč uvedel prav ta sveti papež. Enako pa se je navsezadnje zgodilo tudi 2. aprila 2005, ko je umrl. Več o povezanosti med Janezom Pavlom II. in usmiljenjem, ki je srce jubileja, katerega je želel papež Frančišek, je za Radio Vatikan povedal kardinal Angelo Comastri, papežev vikar za Vatikan.

Spomnil je na dogodek, ki se je zgodil v sredo, 30. marca 2005, le nekaj dni pred papeževo smrtjo. Janez Pavel II., katerega stanje se je že zelo poslabšalo, je z okna apostolske palače hotel nagovoriti zbrane na Trgu sv. Petra. A izgovoriti ni uspel nobene besede, zmogel je le z desno roko narediti znamenje križa. To je bila njegova »oporoka«, zadnji pozdrav Cerkvi in svetu. Ko je umiral, je še vedno najprej mislil na druge, je poudaril kardinal Comastri. Papež, ki je toliko govoril in naredil, da bi ljudje prepoznali lepo in usmiljeno Božje obličje, je bil nato v občestvo svetih sprejet prav na dan Božjega usmiljenja.

Pričevanje usmiljenja Janeza Pavla II. je kardinal povzel z dvema »svetilkama«. Prva je svetilka odpuščanja, druga je svetilka oznanjevanja resnice. Obe izhajata iz usmiljenja. O prvi na primer pričuje dogajanje takoj po atentatu leta 1981. Prve papeževe besede po tem, ko se je zbudil iz nezavesti, so bile: »Odpuščam bratu, ki me je ustrelil.« O svetilki resnice pa med drugim govorijo tri okrožnice: Veritatis Splendor, Evangelium Vitae in Fides et ratio. Janez Pavel II. je imel pogum, da je obe svetilki ohranil prižgani. Bog je namreč vedno pripravljen odpustiti, vendar pa Božje odpuščanje lahko vstopi le, ko se srce odpre.

V okrožnici Dives in misericordia je Janez Pavel II. poudaril, da svet potrebuje usmiljenje. Kardinal Comastri je pojasnil, da se današnji svet zaveda, da napredek znanosti ne zadostuje za srečo človeštva. Človek potrebuje resnico, ki mu napolni srce; potrebuje ljubezen, ki ozdravi rane: »In to lahko stori le Božje usmiljenje.« Zato je oznanilo, da je Bog usmiljen, nedvomno »izjemno zdravilo«. Je nujno in nepogrešljivo. Janez Pavel II. je to razumel. Prav tako je razumel Benedikt XVI. In razume tudi papež Frančišek, ki je iz tega naredil tako rekoč »geslo svojega pontifikata«.