Msgr. Gyhra: Vojna in nestabilnost v Siriji nista v prid nikomur

ŽENEVA (sreda, 16. marec 2016, RV) – Začeta pogajanja bi vse ljudi dobre volje morala spodbuditi, da ne bi odnehali v prizadevanju za omejitev te človeške, humanitarne in politične tragedije. Predvsem pa bi morala pogajanja voditi v smer mirne rešitve, ki upošteva vse sestavne dele sirskega naroda. Tako se je med drugim izrazil msgr. Richard Gyhra, začasni odpravnik poslov (chargé d’affaires) stalne misije Svetega sedeža pri Združenih narodih in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi. In sicer med 31. zasedanjem Sveta OZN za človekove pravice. Seja je bila posvečena interaktivnemu dialogu v Siriji.

Pogajanja so »svetla točka«
Pogajanja, kot je zatrdil msgr. Gyhra, so »svetla točka« v kontekstu dogajanja, za katerega se zdi, da krepi občutek nemoči zaradi brezmejne človeške tragedije. Le-to povzročajo nadaljevanje spora, množice beguncev, nespoštovanje človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava. V Siriji se zločini nad človeštvom in namerni napadi na civilno prebivalstvo dogajajo vsak dan. Pa vendar ostajajo nekaznovani.

Upoštevanje interesov sirskega naroda
Kakor je izjavil papež Frančišek med opoldanskim nagovorom v nedeljo, 28. februarja, Sveti sedež želi dati svojo podporo regionalnim in mednarodnim prizadevanjem za utrditev nedavno sklenjenega premirja. Regionalno in mednarodno sodelovanje je neizogibno. Upoštevati pa mora interese sirskega naroda. Vsak pristop, katerega namen je v prvi vrsti obramba lastnih interesov in ki ne upošteva prihodnosti države ter se ne zmeni za neznosno človeško trpljenje – vsak tak pristop je neetičen. Ni usklajen s pogoji, ki jih zahtevata mir in stabilnost v Siriji ter regiji.

Vojna in nestabilnost nista v prid nikomur
Msgr. Gyhra je nadaljeval, da je v procesu sprave in gradnje miru nujna vključenost vseh sprtih strank. Vsaka od njih mora odigrati svojo vlogo. V iskanju rešitve se je nadalje potrebno zavedati, da mora le-ta biti utemeljena na pravilih prava, pravičnosti, svobode in spoštovanja človekovih pravic. Jasno je, da vojna in nestabilnost ne moreta biti v prid nikomur. Posredno ali neposredno negativno vplivata na vse vpletene države. Nadaljevanje spora bi bil tako »očiten neuspeh« vseh.

Priznanje pravic manjšin države ne oslabi, ampak jo obogati
Ključnega pomena za dosego trajne rešitve in za proces gradnje miru je spoštovanje pluralistične družbe, v kateri imajo vse etnične, jezikovne ali verske manjšine svoje mesto kot polne članice. Preživetje in blagostanje manjšin je porok demokratične države. Spoštovanje različnosti in priznanje pravic države ne oslabi, ampak jo, nasprotno, obogati in okrepi. Na koncu je msgr. Gyhra spomnil še na predhodne spodbude Svetega sedeža glede nujnosti takojšnje humanitarne pomoči prebivalstvu. Treba je odstraniti ovire, da bi humanitarne organizacije imele dostop do vseh področij: »Brez zaščite civilnih prebivalcev in njihovih človekovih pravic ne more priti do pravične politične rešitve.«