VATIKAN (nedelja, 13. marec 2016, RV) – Naša Cerkev je Cerkev mučencev. To je bil naslov srečanja, ki ga je v soboto v Rimu organiziral škofijski center za misijonsko sodelovanje med Cerkvami. Udeležence je med drugimi nagovoril msgr. Paul Richard Gallagher, vatikanski tajnik za odnose z državami.
Cerkev mučencev – leitmotiv
Ta je poudaril, da je izbrana tema, povezana z misijonsko
formacijo, nedvomno »leitmotiv«, ki Kristusovo nevesto spremlja vse od njenega
rojstva. Jezus Kristus sam je dejal: »Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti
preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo« (Mt 5,10). Mučenci predstavljajo
veličino Cerkve, saj so imeli pogum na celosten način izraziti svojo predanost Kristusu,
ko so za ceno lastnega življenja pričevali za resnico evangelija.
Globoke rane, ki jim pričujemo v zadnjih letih
V zadnjih letih z veliko zaskrbljenostjo pričujemo
vedno več primerom nestrpnosti, diskriminacije, ekstremizma in fundamentalizma. Ne
moremo se ne spominjati nenehnih terorističnih napadov in groženj, zaradi katerih
je resno ogrožena mednarodna varnost. V nekaterih državah se temu pridružuje sprejetje
zakonov o blasfemíji. Ti so lahko izgovor za preganjanje pripadnikov verstev, ki so
v manjšini. V državah z avtoritarnimi ali totalitarnimi režimi prihaja do strogega
omejevanja verske svobode. Prav tako se ne moremo ne zmeniti za globoko rano nezakonite
trgovine z orožjem, kakor tudi izdelovanja in prodaje le-tega s strani subjektov mednarodnega
prava. Pred očmi pa imamo nenehno tudi podobe naših bratov, ki so prisiljeni zapustiti
svoje domove, ker so njihova življenja ogrožena.
Sovražnost do verskih manjšin bi morala prebuditi vest mednarodne skupnosti
Zavedajoč se teh problemov je msgr. Gallagher poudaril
nujnost mednarodnega sodelovanja v prizadevanju za zaustavitev vseh grozot. Pa tudi
za ponovno uveljavitev pravice do verske svobode in obsodbo vseh oblik diskriminacije
in nestrpnosti na podlagi verske pripadnosti. Zaradi slednjih ne trpijo samo kristjani,
kakor večkrat ponavlja Sveti sedež, temveč tudi številne druge verske, etnične in
kulturne skupine. Pa vendar so kristjani skupina, ki je najbolj preganjana in v kateri
število žrtev najbolj izstopa. Vsa ta sovražnost do verskih manjšin bi morala prebuditi
vest mednarodne skupnosti. Že najosnovnejše razumevanje človekovega dostojanstva jo
namreč zavezuje, da naredi vse za zaustavitev in preprečitev nadaljnjega sistematičnega
nasilja in za zaščito nedolžnega prebivalstva.
Dialog in odgovornost
Stališče Svetega sedeža, ki ga je povzel msgr. Gallagher,
je torej: »Vedno iskati blagor osebe in narodov, varovati mir in jamčiti spoštovanje
dostojanstva vsake človeške osebe in njenih temeljnih pravic.« Za dosego tega
cilja se Sveti sedež trudi s spodbujanjem dialoga. Države in organizacije vabi k sodelovanju
ter iskanju političnih ter diplomatskih rešitev sporov. In sicer vedno v polnem spoštovanju
mednarodnega prava. Obenem jih opozarja tudi na odgovornost, da je potrebno zaščititi.
Papež Frančišek je ob različnih priložnostih poudaril, da je pri soočanju s preganjanjem
molk »sokrivec in je sramoten«. Žal je namreč treba priznati, da vprašanje
nasilja nad kristjani leta ni bilo resno upoštevano.
Ustvariti širše prostore dialoga
Nadalje je msgr. Gallagher omenil situacijo v Evropi.
Čeprav ne moremo govoriti o preganjanju, se ne sme podcenjevati zaskrbljujočega pojava
nestrpnosti verskega značaja, ki se pogosto pojavlja na stari celini. Tudi v tem kontekstu
je Sveti sedež vedno podpiral spoštovanje verske svobode, ki jo je treba spodbujati
in ne omejevati. Na podlagi te svobode, razumljene kot temeljne pravice, je mogoče
ustvariti širše prostore dialoga. Ti namreč lahko pomagajo zagotoviti potrebne pogoje
za gradnjo bolj vključujoče in stabilne družbe. Vera lahko igra pomembno vlogo pri
izboljševanju družbe. Prav tako pa je njen vpliv lahko negativen, če je povod za pojave
ekstremizma in radikalizma. Ti se zlahka razvijejo predvsem v praznini, v kateri ni
več idealov in kjer se je izgubila identiteta. To pa je situacija, ki je dobro poznana
zahodnemu svetu.
Pričevanje ljubezni do bližnjega
»Spodbujati medsebojno razumevanje, spoštovanje
in sodelovanje med katoličani ter pripadniki drugih verskih tradicij; podpirati študij
verstev; spodbujati formacijo oseb, vpetih v dialog.« To so prednostne naloge,
je zaključil msgr. Gallagher in dodal le še, da pa je pomembno orodje, na katerega
ne smemo pozabiti, tudi »tiho in preprosto pričevanje ljubezni do bližnjega«.
All the contents on this site are copyrighted ©. |