Tretja postna pridiga p. Cantalamesse posvečena evangelizaciji

VATIKAN (petek, 4. marec 2016, RV) – V vatikanski kapeli Odrešenikove Matere je zjutraj potekala tretja postna pridiga za papeža Frančiška in rimsko kurijo. Papeški pridigar p. Raniero Cantalamessa, ki pridige letos namenja dokumentom drugega vatikanskega koncila, je nadaljeval premišljevanje o konstituciji o Božjem razodetju Dei Verbum. Tokrat je v ospredje postavil oznanjevanje Božje besede ter poudaril, da je osnovni dejavnik evangelizacije Sveti Duh.

Sredstvo je Sveti Duh
Če želim razširi določeno novico, potrebujem neko sredstvo, je začel s pojasnjevanjem p. Cantalamessa. Pri posredovanju Božje besede je sredstvo dih, kar je Sveti Duh: »Božja beseda ne more biti oživljenja drugače kakor z dihom Boga, kar je Sveti Duh.« Sveti Duh je torej osnovno sredstvo komunikacije, brez katerega se ne more razumeti sporočila, ki ima človeško preobleko. Božje besede so Duh in življenje in zatorej ne morejo biti posredovane ali sprejete drugače kot v Duhu. To je po Cantalamessovih besedah temeljni zakon, ki ga konkretno vidimo v zgodovini zveličanja. Jezus je začel pridigati v môči Duha; sam je rekel, da je nad njim Duh Gospodov, da bo ponesel blagovest ubogim; učencem je obljubil Svetega Duha, da bi lahko oznanjali. Na binkošti je nad apostole prišel Sveti Duh ter se v njih preoblikoval v »neustavljivo težnjo po evangeliziranju«.

Besede in dela
Ko govorimo o evangelizaciji, se moramo najprej izogibati njenega enačenja s pridiganjem, ki je pridržano posebni kategoriji kristjanov. P. Cantalamessa je navedel odlomek iz 2. točke koncilske konstitucije Dei Verbum: »Načrt razodetja obsega dogodke in besede, ki so med seboj tesno povezani, in sicer na način, da dela, ki jih Bog izvršuje v zgodovini zveličanja, izražajo in krepijo nauk in stvarnosti, ki so sporočani z besedami; medtem ko besede oznanjajo dela in ponazarjajo skrivnost, ki je v teh delih vsebovana.« Papeški pridigar je dodal, da ta zakon, ki velja za razodetje, velja tudi za tiste, ki to razodetje širijo. Oseba ne evangelizira samo z besedami, ampak najprej z deli in življenjem; ne s tistim, kar se pove, ampak s tistim, kar naredi in kar je.

Kako postanemo evangelizatorji
V nadaljevanju je spregovoril o pogojih in lastnostih evangelizatorja. Najprej je treba »izstopiti«, »iti ven«. Ne samo iz Cerkve, skupnosti, zakristije, ampak najprej iz svojega »jaza«. Kot drugo pa je treba iz središča vzeti nas same in v središče postaviti Kristusa. Cantalamessa je tudi posvaril pred dvema osnovnima nevarnostima: ena je lenoba, ničesar storiti in pustiti, da vse storijo drugi; druga nevarnost pa je vnet in prazen aktivizem, katerega rezultat je postopno izgubljanje stika z izvirom besed in njihove učinkovistosti.

Evangelizacija in ljubezen
P. Cantalamessa je ob koncu spregovoril še o povezanosti med evangelizacijo in ljubeznijo, ki je za evangelizacijo tudi temeljna. Da bi evangelij ponesli na vse konce sveta, je najprej potrebno imeti pristno ljubezen in sočutje do ljudi. Evangelij ljubezni se ne more oznanjati brez ljubezni. »Če se ne potrudimo ljubiti oseb, ki so pred nami, se besede v rokah z lahkoto spremenijo v kamne, ki ranijo in pred katerimi se brani.« Potrebna je torej ljubezen do ljudi. A tudi in predvsem ljubezen do Jezusa. »Ljubezen do Kristusa nas mora spodbujati. Treba je ljubiti Jezusa, kajti samo kdor je zaljubljen v Jezusa, ga lahko oznanja svetu z globokim prepričanjem,« je še dejal papeški pridigar.