Jutranja sveta maša: Prvi korak na poti zvestobe je počutiti se grešnika

VATIKAN (četrtek, 3. marec 2016, RV) – Le če je srce odprto, lahko sprejme Božje usmiljenje. To je bilo osrednje sporočilo današnje homilije papeža Frančiška med jutranjo sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte.

Izhajajoč iz berila iz knjige preroka Jeremija je sveti oče homilijo začel s poudarkom, da je Bog vedno zvest, ker ne more zatajiti samega sebe. Tudi medtem, ko ljudstvo njegove Besede ne posluša. Jeremija tako pripoveduje o mnogih stvareh, ki jih je Bog naredil, da bi pritegnil srca svojega ljudstva, a je le-to vztrajalo v svoji nezvestobi. Zaradi te nezvestobe Božjega ljudstva, je opozoril papež, kakor tudi zaradi naše nezvestobe, srce otrdi in se zapre:

Če je srce trdo in zaprto, Božje usmiljenje ne vstopi
»Ne pusti, da bi vstopil glas Gospoda, ki nas, kakor ljubeči oče, vedno prosi, da bi se odprli za njegovo usmiljenje in za njegovo ljubezen.« V današnjem psalmu smo vsi skupaj prosili, da bi poslušali Gospodov glas in ne zakrknili svojih src. Gospod nam vedno govori na ta način, z očetovsko nežnostjo nas vabi, da bi se z vsem srcem vrnili k njemu, saj je usmiljen in sočuten. »Toda kadar je srce trdo, se tega ne razume. Božje usmiljenje se razume samo, če si sposoben odpreti svoje srce, da lahko vanj vstopi.«

Zaprta srca pozabijo na besedo »odpuščanje«
Kako srce lahko otrdi, vidimo tudi v odlomku iz Lukovega evangelija, ki opisuje, kako so Jezusa napadli tisti, ki so študirali Sveto pismo. Papež je pripomnil, da so ti pismouki poznali teologijo, a njihova drža je bila zaprta. Od Jezusa so zahtevali znamenje z neba. Vedno so iskali dodatno razlago, Jezusovega sporočila pa niso razumeli. Medtem ko se je množica čudila, ker je verovala v Jezusa, ker je imela odprto srce: nepopolno in grešno, toda odprto. Nezvestoba Božjega ljudstva je lahko premagana zgolj, če se le-to prepozna kot grešno in stopi na pot spreobrnjenja.

To je zgodovina spodletele zvestobe; zgodovina zaprtih src; src, ki Božjemu usmiljenju ne pustijo vstopiti, ki so pozabila na besedo »odpuščanje«; src, ki ne zmorejo reči: »Odpusti mi, Gospod.« In sicer zato, ker se ne počutijo grešne. Počutijo se sodnike drugih. Ta zgodovina je dolga stoletja. Jezus pa to spodletelo zvestobo razloži z jasnimi besedami in tako naredi konec razpravljanju hinavcev: »Kdor ni z menoj, je proti meni.« Jasno je: ali si zvest Bogu, ki je zvest tebi, in imaš odprto srce, ali pa si proti njemu: »Kdor ni z menoj, je proti meni!«

Če se ne počutiš grešnika, si začel slabo
Papež Frančišek se je nato vprašal, če obstaja kakšna srednja pot, če se je mogoče »pogajati«. In njegov odgovor je bil: »Da.« Obstaja izhod, in sicer priznati svojo grešnost. Če rečeš »grešnik sem«, se srce odpre in vstopi Božje usmiljenje. Takrat začneš biti zvest.

»Prosimo Gospoda za milost zvestobe. Prvi korak na tej poti zvestobe je počutiti se grešnika. Če se ne počutiš grešnika, si začel slabo. Prosimo za milost, da naše srce ne bi otrdelo, da bi bilo odprto za Božje usmiljenje ter milost zvestobe. In ko smo nezvesti, za milost, da bi prosili za odpuščanje.«