Papež podjetnikom Confindustrie: Vaš kompas naj je skupno dobro

VATIKAN (sobota, 27. februar 2016, RV) – S papežem se je danes srečalo okoli sedem tisoč podjetnikov, ki so povezani v italijansko združenje Confindustria. Spodbudil jih je k skupnemu delu, zavzemanju za pravičnost in skupno dobro, v središče pa naj vedno postavljajo osebo in njeno dostojanstvo.

Skupno dobro naj je kompas, ki usmerja proizvodno dejavnost
Papež Frančišek je zbranim podjetnikom dejal, da imajo »plemenit poklic, usmerjen v ustvarjanje bogastva in izboljševanje sveta za vse«. Zato so poklicani biti »graditelji skupnega dobrega in tvorci novega humanizma dela«. Poklicani so ščititi profesionalnost, obenem pa biti pozorni na delovne razmere, da ne bi prihajalo do nesreč in stisk. Njihova glavna pot naj je vedno pravičnost, najvišji zakon pa »pozornost do dostojanstva drugega«. Ves njihov trud naj je zaznamovan z »obzorjem altruizma«, ki jih bo vodil v »kategorično zavračanje teptanja dostojanstva osebe v imenu produktivnih zahtev, ki pa prikrivajo individualistično kratkovidnost, žalostni egoizem in žejo po zaslužku«. Podjetništvo, ki ga predstavljajo, naj je »vedno odprto za širši pomen življenja, ki jim bo omogočil, da bodo zares služili skupnemu dobremu ter s  svojim prizadevanjem množili dobrine tega sveta in jih delali dostopnejše za vse«. »Ravno skupno dobro naj je kompas, ki usmerja proizvodno dejavnost, da bo rasla ekonomija vseh in za vse,« je zatrdil papež. In pripomnil, da ta dejansko je mogoča, a na podlagi dogovora, da ekonomska svoboda ne prevlada nad konkretno svobodo človeka in nad njegovimi pravicami ter da trg ne postane brezpogojen, ampak spoštuje zahteve pravičnosti in dostojanstva osebe. »Kajti ni svobode brez pravičnosti in ni pravičnosti brez spoštovanja dostojanstva vsakega,« je poudaril.

Skupaj delati, misliti in graditi
Obširno je spregovoril o skupnem delu. »Delati skupaj« je izraz, ki si ga je združenje Confindustria izbralo za vodilo in smer. Spodbuja k sodelovanju, povezovanju, pripravi poti za odnose, ki so urejeni s skupnim čutom za odgovornost. Ta pot odpira podjetništvo za nove strategije, nove stile, nove drže. »Kako drugačno bi bilo naše življenje, če bi se zares, dan za dnem, učili skupaj delati, misliti in graditi!«

»Delati skupaj« v kompleksnem svetu podjetništva pomeni vlagati v projekte, ki znajo vključevati pogosto pozabljene in zanemarjene subjekte. Med temi je Frančišek najprej spomnil na družine, ki so ognjišča človeštva in kjer izkušnja dela, žrtvovanje zanj in sadovi, ki jih delo daje, najdejo smisel in vrednost. Poleg družin se ne sme pozabiti kategorije, ki je najšibkejša in najbolj odrinjena: to so ostareli, ki še imajo energijo za aktivno sodelovanje, a so pogosto odvrženi, kakor da bi bili nekoristni in neproduktivni. Izpostavil je še mlade, ki so potencialna delovna sila, ujetniki negotovosti ali dolgih obdobij brezposelnosti in brez delovne ponudbe, ki bi jim poleg poštene plače dala tudi dostojanstvo.

V središču vsakega podjetja naj je torej človek
Po besedah papeža Frančiška lahko vse te sile skupaj spremenijo stvari v podjetju, ki v središče postavlja osebo, kakovost njenih odnosov in resnico o njenem zavzemanju za gradnjo pravičnejšega sveta. »Delati skupaj« namreč pomeni, da delo ne temelji na samotarski nadarjenosti posameznika, ampak na sodelovanje mnogih. To pomeni »narediti mrežo«, ki vrednoti darove vseh, ne da bi se pri tem zanemarjalo neponovljivo edinstvenost vsakega posameznika. »V središču vsakega podjetja naj je torej človek: ne tisti abstrakten, idealen, teoretičen, ampak konkreten človek, s svojimi sanjami, potrebami, upanji in napori,« je izpostavil sveti oče.

Kot je nadaljeval, je ta pozornost do konkretne osebe povezana z vrsto pomembnih izbir: pomeni vsakemu dati svoje ter tako materam in očetom odvzeti tesnobo, da ne bodo mogli dati svojim otrokom prihodnosti ali pa niti sedanjosti; pomeni znati upravljati, znati tudi poslušati, ponižno in z zaupanjem deliti projekte in ideje; pomeni delovati tako, da bo delo ustvarjalo drugo delo, da bo odgovornost ustvarjala drugo odgovornost, da bo upanje ustvarjalo drugo upanje, predvsem za mlade generacije.