Kardinal Vegliò o imigraciji in integraciji

RIM (petek, 26. februar 2016) – V sredo popoldan je na pobudo kanadske ambasade v Italiji v Rimu potekalo srečanje na temo Imigracija in integracija: soočenje med Kanado in Italijo. Na njem je sodeloval tudi kardinal Antonio Maria Vegliò, predsednik Papeškega sveta za pastoralo migrantov in potujočih. V svojem nagovoru je poudaril pomembnost soočanja z izzivi na področju izobraževanja mladih, ki so še bolj pereči v kontekstu druge generacije migrantov.

Primerjava med kulturami kot prehod od nuje do izbire kulture
Po njegovih besedah smo prišli do točke, ko je na preizkusu zrela zavest, saj gre pri migracijah za »izgradnjo kulture, ki bo bogatejša z vrednotami.« To pomeni, da gre za prehod, kjer primerjava med kulturami preide s stopnje, ki predstavlja zgolj nujo, na stopnjo, ki predstavlja resnično izbiro kulture.«

Središčna vloga izobraževalnih ustanov
Ob tem je poudaril središčno vlogo izobraževalnih ustanov, ki so danes v prvi vrsti odgovorne za formacijo oseb, ki zmorejo ceniti različnost ter se tako izogibati zaprtosti zaradi predsodkov. Da bi šola učinkovito opravljala svoje poslanstvo, mora sodelovati pri iskanju odgovorov na najnujnejša vprašanja človeštva. Zato je po mnenju kardinala Vegliòja pomembno vlagati v »raziskovanje in poučevanje glede tematik, ki zadevajo demokracijo, človekove pravice, mir, okolje, mednarodno sodelovanje in razumevanje, boj proti revščini, medverski dialog ter vsa vprašanja, povezana s trajnostnim razvojem.« 

Varstvo pravic in izpolnjevanje dolžnosti
Prav tako je bistveno poglobiti tematike o državljanstvu, soudeležbi, formaciji vzgojiteljev ter kulturni in družbeni mediaciji. Poleg tega je zatrdil, da »je glavna pot k pravilni integraciji sprejetje ustreznih migracijskih politik.« Zato je potrebno »izdelati natančna določila, ki bodo zagotovila stabilnost in varstvo posameznikovih pravic, pri čemer pa se ne sme pozabiti tudi na nujnost izpolnjevanja dolžnosti.« 

Ob koncu nagovora je predsednik Papeškega sveta za pastoralo migrantov in potujočih poudaril, da Cerkev pri oblikovanju primernih predpisov ne zahteva posebnih pristojnosti ter ne posega v upravljanje nalog, ki pripadajo državnim institucijam. Želi pa sodelovati s primernimi predlogi, da bi bili ukrepi, ki jih nameravajo sprejeti države ali mednarodna skupnost, v duhu temeljnih pravic in tradicije krščanske civilizacije, katerih varuhinja je Cerkev. Tako so tudi laiki, krščanske skupine, združenja, in kjer je možno, tudi diplomatski predstavniki, poklicani, da zagotavljajo večjo konkretnost za omenjene smernice, vsak glede na svoje pristojnosti in izkušnje.