S papežem Frančiškom skozi minuli teden: Apostolsko potovanje v Mehiko

Papež Frančišek se je od 12. do 18. februarja mudil v Mehiki na svojem 12. mednarodnem apostolskem potovanju. Obiskal je tri mehiške zvezne države: Chiapas na jugu, Michoacan v osrednjem delu države ter Chihuauo na skrajnem severu. Prva dva dni pa se je mudil v zveznem okrožju glavnega mesta Ciudád de México. Poleg svetih maš so na programu bila srečanja z mehiškimi škofi, duhovniki, redovniki in redovnicami, z družinami in mladimi; v pediatrični bolnišnici je obiskal male bolnike, v zaporu pa obsojence in njihove svojce; posebno pozornost je namenil staroselcem in migrantom.

Zgodovinsko srečanje me papežem in patriarhom
Na poti v Mehiko je papeževo letalo imelo postanek na Kubi. Na havanskem letališču je nepričakovano prišlo do zgodovinskega srečanja med papežem Frančiškom in ruskim pravoslavnim patriarhom Kirillom. Zasebnemu pogovoru je sledil podpis skupne izjave, v kateri izražata obžalovanje zaradi razdelitve dveh Cerkva ter upanje, da bi njuno srečanje »prispevalo k ponovni vzpostavitvi od Boga hotene enosti«.

Zvezno okrožje glavnega mesta Ciudád de México
»Prihajam kot misijonar usmiljenja in miru, pa tudi kot sin, ki se želi pokloniti svoji materi, Devici iz Guadalupeja,« je dejal papež v svojem prvem govoru na mehiških tleh, ko se je srečal s političnimi predstavniki v prestolnici Ciudád de México.

Sicer pa je prvi dan bila v ospredju sveta maša v baziliki Device Marije iz Guadalupeja. Na tem kraju se je leta 1531 Marija prikazala Indijancu svetemu Juanu Diegu. »Ob tisti zori,« je dejal papež med homilijo, »je Bog prebudil in prebuja upanje najmanjših, trpečih, beguncev in odrinjenih na rob, vseh tistih, ki čutijo, da nimajo spodobnega mesta v teh deželah. Ob tisti zori se je Bog približal in se približuje trpečemu, toda odpornemu srcu mnogih mater, očetov, starih staršev, ki so videli oditi svoje otroke, ki so jih videli izgubljene ali celo razparane zaradi kriminala.«

Mehiške škofe je papež spodbudil, naj se sklonijo k svojim ljudem in odgovorijo na njihov krik: »Naročje krščanske vere je zmožno spraviti preteklost, pogosto zaznamovano s samoto, osamitvijo in izključenostjo.« Spomnil je na bogato dediščino mehiškega naroda in na njegove indijanske korenine. Spodbudil jih je k občestvu, skrbi za duhovnike ter posvaril pred klerikalizmom in iskanjem osebnih interesov. Škofje se naj z rahločutnostjo in spoštovanjem sklonijo nad globoko dušo svojih ljudi, s pozornostjo naj stopijo k njim in razberejo njihovo skrivnostno obličje. »Bodite škofje z jasnim pogledom, prosojno dušo, svetlim obrazom. Ne bojte se transparentnosti. Cerkev ne potrebuje mraka za svoje delovanje.«

Papež je mašo daroval tudi v mestu Ecatepec, Mehičane pa spodbudil k ohranjanju živega spomina, da bi narod lahko gradil prihodnost: »Biti v prvi vrsti, biti drzni v vseh iniciativah, ki lahko pomagajo, da bo ta blagoslovljena mehiška dežela postala dežela priložnosti: kjer se ne bo treba izseliti, da bi lahko sanjali; kjer ne bo treba izkoriščanja, da bi lahko delali; kjer ne bo treba iz obupa in revščine mnogih narediti oportunizem nekaterih. Dežela, ki ne bo morala objokovati moških in žensk, mladih in otrok, ki končajo uničeni v rokah trgovcev smrti.«

Chiapas: staroselci, družine
V zvezni državi Chiapas je papež obiskal dve mesti: v San Cristóbalu je daroval mašo, ki so se je udeležili predvsem pripadniki staroselskih avtohtonih skupnosti – bogoslužje je potekalo v španskem jeziku, berila in prošnje pa so bila prvič v zgodovini tudi v treh indijanskih jezikih; v Tuxtli Gutiérrezu pa je potekalo srečanje z družinami. Med slednjim je opozoril, da se danes hoče na različnih ravneh družino oslabiti in se jo postaviti pod vprašaj. Kot da je družina že postala nek zastareli model, nezmožen najti svoje mesto znotraj naših družb, ki pod pretvezo modernosti podpirajo sistem, postavljen na model osamitve. Takole je poudaril: »Raje imam ranjeno družino, ki si vsak dan prizadeva povezovati v ljubezni, kakor pa družbo, ki je bolna zaradi zaprtosti in lagodnosti strahu pred ljubeznijo. Raje imam družino, ki vedno znova poskuša na novo začeti, kakor pa družbo, ki je narcisistična in obsedena z razkošjem in lagodnostjo. Raje imam družino z utrujenim obrazom zaradi žrtev kakor pa našminkane obraze, ki ne poznajo nežnosti in ne sočutja.«

Michoacan: duhovniki, posvečene osebe, mladi
V Michoacanu je papež obiskal največje mesto Morelia. Tu je obhajal sveto mašo z duhovniki, redovniki in redovnicami ter semeniščniki. Popoldne pa se je srečal še z mladimi in jih govoril o upanju in pogumu. »Vi ste bogastvo Mehike, vi ste bogastvo Cerkve,« je poudaril papež in dejal, da razume, kako težko se je čutiti kakor bogastvo, ko pa smo stalno izpostavljeni izgubi prijateljev in družinskih članov v rokah trgovcev z drogami, kriminalnih organizacij, ki širijo grozo. »Težko se je počutiti kakor bogastvo naroda, ko pa ni priložnosti za dostojno delo, možnosti za izobraževanje in usposabljanje, kadar niso priznane pravice; in vse to potiska v skrajne situacije.« Težko se je počutiti kakor bogastvo nekega kraja, kadar se mlade uporablja za slabe namene, ko se jih zapeljuje z obljubami, ki na koncu to niso. »In vendar, kljub vsemu temu, ne bom se utrudil ponavljati vam: vi ste bogastvo Mehike,« je bil odločen. »Upanje, ki vam ga imam dati, se imenuje Jezus Kristus.« Kadar se vse zdi pretežko, kadar se zdi, da se ruši svet, objemite svoj križ, objemite Njega in nikoli se ne utrudite ob njegovi roki, nikoli se ne oddaljite od Njega, je papež prosil mlade. Skupaj z Njim je namreč mogoče živeti v polnosti, skupaj z Njim je mogoče verjeti, da je vredno dati vse od sebe, biti kvas, sol in luč med prijatelji, v soseski, v skupnosti. »Zato, dragi prijatelji, z Jezusom vas prosim: ne dovolite, da bi vas izključili, ne dovolite, da bi vas prezirali, ne dovolite, da bi vas obravnavali kot trgovsko blago!«

Chihuaua: zaporniki, delavci, migranti
Zadnji dan v Mehiki se je papež Frančišek napotil še na sever države v mesto Ciudad Juárez. Najprej je obiskal tamkajšnji zapor, nato pa se sestal še s predstavniki sveta dela. Sklepno sveto mašo je papež daroval tik ob meji z ZDA. Gre za območje, ki je že vrsto let priča ilegalne migracije in z njo povezanimi tragičnimi zgodbami, nasiljem, umiranjem; je območje, kjer se odvija drama trgovine z ljudmi, mamili in orožjem. O tem je govoril tudi papež med mašo: »Tukaj, v Ciudadu Juárezu, se tako kot na ostalih obmejnih področjih, zbira na tisoče migrantov iz Srednje Amerike in drugih držav. Prav tako ne pozabimo na mnoge Mehičane, ki želijo preiti 'na drugo stran'. Gre za prehod, za pot, polno strašnih krivic: zasužnjeni, zaseženi, podvrženi izsiljevanju, mnogi naši bratje so predmet trgovine z ljudmi. Ne moremo zanikati humanitarne krize, zaradi katere je v preteklih letih migriralo na tisoče oseb – tako z vlakom, po avtocesti, kot tudi peš, ko so prehodili na stotine kilometrov preko gora, puščav in nevarnih poti. Ta človeška tragedija, ki jo predstavlja prisilno preseljevanje, je danes svetovni pojav. To krizo, ki se lahko meri v številkah, mi želimo meriti z imeni, z zgodbami, družinami. Gre za brate in sestre, ki odidejo zaradi revščine in nasilja, zaradi trgovine z mamili in organiziranega kriminala. Pred mnogimi luknjami v zakonu se razpira mreža, ki zajema in uničuje vedno najrevnejše. Ne trpijo samo zaradi revščine, ampak predvsem zaradi teh oblik nasilja. Gre za krivico, ki se zaostruje v mladih: so kot topovska hrana, preganjajo jih in jim grozijo, ko poskušajo izstopiti iz spirale nasilja in iz pekla droge; da ne govorimo o mnogih ženskah, ki jim je bilo po krivici vzeto življenje!«

»Kakšen svet želimo zapustiti svojim otrokom?« Vprašanje je papež sicer zastavil predstavnikom sveta dela, a veljalo je za vso Mehiko. »Kaj želi Mehika zapustiti svojim otrokom? Želi zapustiti spomin na izkoriščanje, neprimerne plače, nadlegovanje na delu? Ali pa želi zapustiti kulturo spomina na dostojno delo, spodobno streho in zemljo za obdelovanje? Bodo tisti, ki bodo prišli za nami, dihali »zrak korupcije, nasilja, negotovosti in obupa ali pa, nasprotno, zrak, ki bo zmožen ustvarjati alternative, ustvarjati obnovo in spremembo?«