Novinarska konferenca med poletom iz Mehike

VATIKAN (četrtek, 18. februar 2016) – Med povratnim letom po zaključku 12. mednarodnega apostolskega potovanja je kot ponavadi papež Frančišek odgovarjal na vprašanja novinarjev. Tokrat je beseda med drugim tekla o vtisih iz Mehike, o srečanju s patriarhom Kirilom, problematiki pedofilije, o družini, virusu zika in splavu, Evropi ter politiki.

Zakaj ni bilo srečanja z družinami 43 izginulih študentov
Novinarka iz Mehike je svetega očeta vprašala, zakaj se ni srečal z družinami 43 izginulih študentov in namenil posebnega sporočila sorodnikom tisočem žrtev. Odgovoril je, da so bili v nagovorih nenehno omenjeni tisti, ki so bili umorjeni, tisti, ki so jim skupine trgovcev z drogami in z ljudmi odvzeli življenje. Povedal je, da so si prizadevali, da bi se srečal z nekaterimi osebami, vendar pa je bilo več skupin, ki si tudi medsebojno nasprotujejo. Zato se mu je zdelo bolje, da se vsi skupaj srečajo pri maši, saj bi bilo nemogoče sprejeti vse skupine. »Gre za situacijo, ki jo je težko razumeti, zame gotovo, ker sem tujec. Vendar pa menim, da je tudi mehiška družba žrtev vsega tega: zločinov, tega, da ljudje izginjajo, da jih škartirajo. O tem sem govoril, lahko si preberete, saj gre za javne govore. To je velika bolečina, ki jo nosim, saj si to ljudstvo ne zasluži takšne drame.«

Odmev na izjave Donalda Trumpa
Ameriška novinarka je svetega očeta vprašala za mnenje glede izjav republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa v nedavnem intervjuju. Pojasnila je, da je med drugim rekel, da je papež mož politik in morda celo orodje mehiške vlade glede imigracijske politike. Če bo izvoljen, namerava zgraditi 2500 km dolg zid ob meji, pregnati 11 milijonov ilegalnih imigrantov ter tako ločiti družine. Papež Frančišek je rekel, da sodbo glede tega, če je politik oz. lutka prepusti presoji novinarjev in ljudi. Poudaril je, da oseba, ki misli samo na to, da bi zgradila zidove in ne mostov, ni kristjan. Vendar pa je spomnil, da je potrebno videti, če je kandidat rekel stvari na tak način, kot jih je v vprašanju nakazala novinarka.

O primerih pedofilije, poklon kardinalu Ratzingerju
Novinar iz Mehike je papežu zastavil vprašanje glede žrtev pedofilije ter situacij, ko so duhovniki v takih primerih zgolj premeščeni v drugo župnijo: »Škof, ki duhovnika pošlje na drugo župnijo, ko se ugotovi, da gre za primer pedofilije, je brezvestnež in najbolje bi bilo, da bi se odpovedal svoji službi.« Sveti oče se je navezal na primer Maciel, ki ga je omenil novinar ter zbrane povabil, naj se z aplavzom poklonijo kardinalu Ratzingerju, ki se je do konca boril za resnico. »Ko je bil prefekt Kongregacije za verski nauk, je imel vse v svojih rokah, vso dokumentacijo, odredil je preiskavo, dosegel je veliko, vendar pa procesa ni mogel zaključiti. Če se spomnite križevega pota Velikega petka, 10 dni pred smrtjo sv. Janeza Pavla II., je vsej Cerkvi rekel, da jo je potrebno očistiti umazanije. In v homiliji med mašo ob začetku konklava (ni neumen, vedel je, da je eden od kandidatov) ni želel zakriti svojega stališča, rekel je natanko isto stvar. Bil je pogumen in je mnogim pomagal odpreti ta vrata. Na to bi vas rad spomnil, ker včasih pozabimo na to skrito delo, na tiste, ki so pripravili pot, da se je razkrila ta stran.« Papež Frančišek je nadalje povedal, da v Vatikanu precej delajo na tem področju – v sodelovanju z državnim tajnikom in z novimi svetovalci kardinali, ki so imenovali še tretjega tajnika, ki bo na Kongregaciji za verski nauk zadolžen samo za omenjene primere. Prav tako je bilo ustanovljeno prizivno sodišče, dobro deluje pa tudi Komisija za zaščito mladoletnih. Sveti oče je še spomnil, da se je v Filadelfiji srečal s šestimi žrtvami ter izrazil hvaležnost Bogu, da se je odkrila ta stran, ki pa jo je potrebno še naprej odkrivati in se je zavedati.  

Papež in italijanska politika ter družina
Vprašanje italijanskega novinarja se je nanašalo na posvojitev otrok parov, ki živijo v civilnih zvezah, saj v italijanskem parlamentu poteka razprava o tej tematiki. Sveti oče je odgovoril, da se ne vmešava v italijansko politiko. Na prvem srečanju je italijanskim škofom rekel, naj se z vlado ukvarjajo oni, saj to ni naloga papeža, papež je za vse. Glede družine in posvojitev pa meni to, kar meni in je že velikokrat izrazila Cerkev.

Virus zika – je dovoljen splav ali izognitev nosečnosti?
Novinarka iz Španije je zastavila vprašanje v zvezi z virusom zika, ki predstavlja največje tveganje za noseče žene – predstavniki oblasti v nekaterih državah so namreč predlagali splav ali izognitev nosečnosti. Zanimalo jo je, če bi lahko v tem primeru Cerkev upoštevala princip "manjšega zla". »Splav ni "manjše zlo". Je zločin. Pomeni nekoga umoriti, da bi rešili drugega. To dela mafija. To je zločin. Je absolutno zlo. Ločiti moramo med zlom, da bi se izognili nosečnosti in med splavom. Splav ni teološki problem: je človeški problem, zdravniški. Je proti Hipokratovi prisegi, ki jo morajo izreči zdravniki. Je zlo samo v sebi, vendar ni zlo v verskem smislu: ne, je človeško zlo. In ker je človeško zlo, je očitno tudi obsojeno. Pri izognitvi nosečnosti pa ne gre za absolutno zlo: in v določenih primerih je to jasno. Rad bi pozval zdravnike, da bi naredili vse, da bi našli cepivo proti komarjem, ki prenašajo to bolezen.«

Nagrado EU papež podarja Evropi – da ne bi bila babica, ampak mati
Vprašanje nemškega novinarja se je nanašalo na sporočilo Petrovega naslednika Evropi, ki se nahaja v krizi, spomnil pa je tudi na nagrado Karla Velikega, ki jo bo sveti oče čez nekaj tednov prejel s strani Evropske Unije. Papež je povedal, da navadno ni sprejemal odlikovanj in nagrad. Tokrat ga je kardinal Kasper s svojo »sveto in teološko trmoglavostjo« prepričal, da jo je sprejel. »Podarim jo za Evropo – da bi mogla Evropa storiti to, kar sem želel v Strasbourgu: da ne bi bila "babica-Evropa," ampak "mati-Evropa".« Sveti oče je prav tako spomnil, da si je potrebno prizadevati, da bi imela Evropa moč in navdih, da bi šla naprej.

Družina, priprava na zakon, ponovno civilno poročeni
Naslednje vprašanje je v središče postavilo družino in leto Usmiljenja, o čemer je papež Frančišek večkrat spregovoril tudi med apostolskim obiskom. Glede družine, ločenih in ponovno civilno poročenih je povedal, da bo posinodalni dokument, ki bo morda izšel že pred Veliko nočjo, vseboval vse, kar je Sinoda rekla glede konfliktov ali ranjenih družin ter o pastorali družin. »To je ena od skrbi. Druga pa je priprava na zakon. Pomislimo, da je potrebno 8 let študija, priprave za to, da nekdo postane duhovnik. In če po določenem času vidiš, da ne boš zmogel, prosiš za spregled in greš. Medtem ko če želiš prejeti zakrament, ki je za vse življenje, so navadno tri ali štiri predavanja. Priprava na zakon je zelo zelo pomembna.« Papež je spomnil, da v nekaterih državah, predvsem v Južni Ameriki, temu posvečajo premalo pozornosti. Prav tako je omenil pare, ki so se na hitro poročili, ker so pričakovali otroka in niso bili svobodni za poroko. Poudaril je pomen vzgoje otrok in dodal: »Žrtve problemov v družini so otroci. So pa tudi žrtve problemov, ki jih ne želita ne žena ne mož:  npr. dela.« Pri tem je, kot že večkrat, spomnil, da je pomembno, da imajo starši čas za svoje otroke, da se z njimi pogovarjajo in igrajo. Spomnil pa je tudi na srečanje z družinami v Tuxtli, kjer je bil eden od parov ponovno civilno poročen in vključen v pastoralo v Cerkvi. »To je ključna beseda, ki jo je uporabila Sinoda: "integrirati v življenje Cerkve ranjene družine, družine ponovno civilno poročenih."« Na vprašanje, če to pomeni, da bodo lahko prejemali obhajilo, je papež odgovoril, da integriranja v Cerkev ne moremo enačiti s pristopanjem k obhajilu. Pri tem je spomnil na besede prej omenjenega para. Bila sta srečna, ko sta mu povedala, da sicer ne prejemata evharističnega obhajila ampak ga prejemata tako, da obiskujeta ljudi v bolnišnici; v tem je njuno služenje, zaenkrat sta vključena na ta način. »Če bo kaj več, jima bo Gospod povedal,« je dodal papež Frančišek.

Kaj je papež prosil guadalupsko Marijo?
Eno od novinark je zanimalo, kaj je sveti oče prosil guadalupsko Marijo, saj se je precej časa zadržal v molitvi pred njeno podobo. »Prosil sem za svet, za mir... za veliko stvari. Prosil sem jo odpuščanja, prosil sem jo, da bi Cerkev rastla, da bi bila zdrava, prosil sem za mehiško ljudstvo. Ena od stvari, za katero sem jo zelo prosil, je ta, da bi bili duhovniki pravi duhovniki, redovnice prave redovnice in škofje pravi škofje: takšni, kot nas želi Gospod. Sicer pa nekatere stvari, ki jih otrok reče Mami, ostajajo tudi skrivnost.«

Ob koncu pogovora z novinarji so se prisotni posebej zahvalili Albertu Gasbarriju, ki je 37 let skrbel za organizacijo apostolskih obiskov. Tokratni je bil zanj zadnji, saj odhaja v pokoj.