Papeževa homilija: Kristjan je pričevalec, ima velikodušno srce

VATIKAN (četrtek, 28. januar 2016, RV) – Kristjan je pričevalec, njegovo srce je velikodušno. Tako je zatrdil papež Frančišek med homilijo, ko je zjutraj daroval sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte. In sicer na dan, ko se Cerkev spominja sv. Tomaža Akvinskega. Pri maši je bilo navzočih nekaj duhovnikov, ki so skupaj s svetim očetom praznovali 50-letnico svojega posvečenja.

Kristjan je pričevalec
»Božja skrivnost je luč,« je dejal papež, ko je razložil današnji evangeljski odlomek. V le-tem Jezus pravi, da luč ne pride, da bi jo postavili pod mernik ali pod posteljo, ampak da bi jo dali na svetilnik, da bi razsvetljevala. To pa je tudi ena izmed potez kristjana, ki je prejel luč pri krstu in jo mora sedaj podarjati: »To pomeni, da je kristjan pričevalec. Pričevanje – ena izmed značilnosti krščanske drže.« Kristjan, ki nosi to luč, jo mora pokazati. Kadar kristjan ne pokaže Božje luči, ampak ima raje lastno temo, le-ta vstopi v njegovo srce. Boji se namreč luči. Bolj so mu všeč idoli, ki so v njegovi temi. A takrat mu nekaj manjka, ni pravi kristjan. »Pričevanje: kristjan je pričevalec Jezusa Kristusa, Božje Luči. In to luč mora postaviti na svetilnik svojega življenja.«

Kristjanovo srce je velikodušno
V evangeliju Jezus pravi tudi: »S kakršno mero merite, s takšno se vam bo odmerilo in še navrglo se vam bo.« Druga poteza kristjana je torej velikodušnost, je pojasnil sveti oče. Kristjan je namreč otrok Očeta z velikim srcem: »Kristjanovo srce je velikodušno. Vedno je odprto. Ni srce, ki se zapre v lastno sebičnost.« Kadar vstopiš v Jezusovo luč, v prijateljstvo z Njim, kadar se pustiš voditi Svetemu Duhu, se srce odpre, postane velikodušno. »Kristjan na tisti točki ne zasluži, ampak izgubi. Toda izgubi, da bi zaslužil nekaj drugega. S tem porazom – med navednicami – porazom koristi, pridobi Jezusa, zasluži, ko postane Jezusov pričevalec.«

Papež duhovnikom, ki so praznovali 50-letnico svojega posvečenja
Papež Frančišek se je nato obrnil na duhovnike, ki so praznovali 50-letnico svojega posvečenja: »Zame je veliko veselje danes obhajati med vami, ki praznujete 50-letnico vašega duhovništva.« To je petdeset let hoje po poti luči in pričevanja. Petdeset let prizadevanja, da bi bili boljši, prizadevanja, da bi luč nosili na svetilniku. Luč včasih lahko pade, je dejal sveti oče, a vseeno je potrebno iti naprej z isto voljo, da bi luč podarjali velikodušno, z velikodušnim srcem. »Le Bog in vaš spomin vesta, koliko ljudi ste sprejeli z velikodušnostjo, z dobroto očeta ali brata. Kolikim ljudem, katerih srce je bilo nekoliko temačno, ste dali luč, Jezusovo luč. Hvala. Hvala za tisto, kar ste storili v Cerkvi, za Cerkev in za Jezusa.« »Naj vam Gospod podari veselje, to veliko veselje,« tako je papež Frančišek sklenil, »da ste dobro sejali, dobro razsvetljevali in da ste imeli odprte roke ter ste vse sprejeli z velikodušnostjo.«