V Vatikanu predstavili poslanico papeža Frančiška za postni čas

VATIKAN (torek, 26. januar 2016, RV) – Na tiskovnem uradu Svetega sedeža so danes predstavili poslanico papeža Frančiška za letošnji postni čas. Naslov je vzet iz Matejevega evangelija: Usmiljenja hočem in ne žrtve (Mt 9,13). Dodan pa mu je še podnaslov: Dela usmiljenja na poti jubilejnega leta. O dokumentu so spregovorili kardinal Francesco Montenegro, član Papeškega sveta Cor Unum, ter tajnik in podtajnik sveta Gianpiero Dal Toso in Segundo Tejado Muñoz.

Da bi post bil čas doživljanja Božjega usmiljenja
Poslanico je papež razdelil v tri dele. Najprej spomni, da je že v buli ob napovedi izrednega jubileja Usmiljenja vernike pozval, da bi »post v tem jubilejnem letu (…) preživeli še bolj zavzeto kot močno obdobje za proslavljanje in izkušanje Božjega usmiljenja«. Poudari prvenstvo pobožnega poslušanja Božje besede ter izpostavi Marijo, ki potem, ko je prejela veselo novico, »postane popolna podoba Cerkve, ki oznanja evangelij, ker je prejela oznanilo evangelija«. V drugem poglavju je povzeta zgodovina usmiljenja ter zaveza Boga s človeštvom opredeljena kot »ljubezenska zgodba«. Vrhunec te ljubezenske zgodbe je v učlovečenju Božjega Sina. Oče svoje brezmejno usmiljenje izliva v Kristusu, ki je »učlovečeno usmiljenje«. V tretjem delu pa papež obširno spregovori o delih usmiljenja, ki nas opominjajo, da se vera kaže v oprijemljivih vsakdanjih dejanjih, s katerimi pomagamo bližnjim v telesnih in duhovnih stiskah.

Kardinal Montenegro o glavnih poudarkih poslanice
Kardinal Montenegro je izpostavil tri poudarke papeževe poslanice: usmiljenje v luči Božje besede, dela usmiljenja ter odnos med postnim časom in potjo jubilejnega leta. Kot je dejal, je Cerkev v postnem času vedno spodbujala k še večjemu branju Božje besede. Tudi papež vse kristjane vabi, naj poglobijo poznavanje teme usmiljenja s pomočjo Svetega pisma in prerokov. Ti se namreč ne omejijo samo na izpostavljanje, da je Bog usmiljen, ampak poudarjajo, da takšni morajo biti tudi njegovi otroci, prizadevati si morajo živeti še večjo ljubezen, predvsem pa skrbeti za male, uboge in nezaščitene.

O delih usmiljenja papež govori že v buli Obličje usmiljenja, ki jov poslanici tudi pogosto navaja. V ubogih Kristusovo meso spet postaja vidno kot mučeno, ranjeno, bičano, shirano, preganjano telo, da bi ga mi prepoznali, se ga dotaknili in mu skrbno pomagali. Kot je zatrdil kardinal Montenegro, dela usmiljenja izhajajo iz temeljne trditve, da je v ubogih Kristusovo meso in so torej privilegiranci Božjega usmiljenja. Papež v poslanici vztraja, da so telesna in duhovna dela usmiljenja med seboj tesno povezana in jih ne smemo ločevati.

Ob koncu je kardinal spregovoril še o postu in jubilejnem letu. Velikonočna skrivnost je središče liturgičnega leta, letošnji postni čas pa je umeščen v središče jubileja, je zatrdil. Močni čas jubileja se torej križa s postnim časom in tako predstavlja izjemno bogastvo za spreobrnjenje in za duhovno rast vsakega kristjana in vse Cerkve. Poslanica obenem zastavlja vprašanja o današnjem zgodovinskem in kulturnem kontekstu ter položaju kristjana v njem. Nevarnost našega časa je po kardinalovem prepričanju ravno v tem, da se zaprejo vrata srca za ubogega in za vsako obliko revščine, s tem pa se strmoglavi v nesrečnost in nesmisel. Pot jubilejnega leta in postni čas pa sta preroško povabilo, da ponovno pogledamo na svoje življenje in v kriku ubogega zaslišimo Kristusa, ki trka na vrata našega srca. S tem ko ga sprejmemo, okusimo tudi resnično življenje. Papež Frančišek poslanico sklene z povabilom: »Ne zapravimo tega postnega časa, ki je tako zelo ugoden za spreobrnjenje!«

Msgr. Toso o dveh iniciativah papeškega sveta
O delih usmiljenja je spregovoril tudi tajnik Papeškega sveta Cor Unum msgr. Gianpiero Dal Toso. Po njegovem mnenju so bila dolgo časa nekoliko pozabljena in zbanalizirana. Papež Frančišek pa jih je hotel ponovno postaviti v ospredje, ker bolj kot na delovanje, kažejo na odnos. To pomeni, da niso način, kako lahko potrdimo sami sebe, ampak nam povejo za koga in za kaj živimo. Za kristjana dela usmiljenja govorijo o odnosu, kako se postavlja pred Boga in pred svoje življenje, ne izčrpajo se z dobrimi deli. Papež vidi v usmiljenju dramo ljubezni med Bogom, Očetom in izdanim Ženinom, ter njegovim ljudstvom, sinom in nezvesto nevesto. Usmiljenje je tisto, ki ponovno vzpostavi odnos. To pa ne velja samo za odnos z Bogom, ampak tudi za odnos z bratom. Msgr. Toso je o delih usmiljenja še povedal, da so preprost, konkreten, direkten, živ, vsakdanji, droben način, kako živeti usmiljenje jubileja.

Naznanil pa je tudi dve iniciativi Papeškega sveta Cor Unum, ki bosta potekali v letu Usmiljenja. Najprej je tu že znana pobuda postnih duhovnih vaj za osebe, ki na različne načine delujejo na področju karitativnih dejavnosti v Cerkvi. Pobuda je nastala na željo papeža Frančiška. Enodnevne duhovne vaje nimajo v naprej določenega datuma. Zanje se posamezne karitativne skupine in ustanove odločijo samostojno glede na lokalne potrebe in jih izvedejo na lokalni ravni. Papeški svet je že pripravil program, molitve, premišljevanja in ostalo potrebno gradivo, ki je objavljeno na spletni strani papeškega sveta (www.corunum.va).

25. in 26. februarja 2016 pa bo v Vatikanu potekal mednarodni kongres ob deseti obletnici izdaje prve okrožnice Benedikta XVI. Bog je ljubezen, ki je izšla 25. januarja 2006. Okrožnica je imela velik vpliv na področje dejavne ljubezni v Cerkvi in odprla pot, ki se še vedno širi. Po Tosovem mnenju papež Frančišek danes konkretizira s svojim zgledom življenja tisto, kar je papež Benedikt XVI. izrazil z besedami.