Apd 22,3-16
»Jaz sem Jud, rojen v Tarzu v Kilikiji, odrasel pa sem v tem mestu. Ob Gamálielovih
nogah sem se natančno poučil o postavi naših očetov. Bil sem vnet za Boga, tako kot
ste danes vi vsi. Smrtno sem preganjal to Pot: moške in ženske sem vklepal v verige
in metal v ječo. Véliki duhovnik in vse starešinstvo lahko potrdijo, da govorim resnico.
Od njih sem prejel pismo za brate v Damasku, kamor sem šel, da bi tudi tamkajšnje
vernike prignal v Jeruzalem, kjer naj bi bili kaznovani.«
Med potjo pa, ko sem se že bližal Damasku, se mi je zgodilo tole. Okoli poldneva me je nenadoma zaslepila močna luč z neba. Padel sem na tla in zaslišal glas, ki mi je rekel: ›Savel, Savel! Zakaj me preganjaš?‹ Vprašal sem: ›Kdo si, Gospod?‹ In rekel mi je: ›Jaz sem Jezus Nazarečan, ki ga ti preganjaš.‹ Moji spremljevalci so resda videli svetlobo, niso pa slišali glasu, ki je govoril z mano. Vprašal sem: ›Kaj naj naredim, Gospod?‹ Gospod pa mi je vêlel: ›Vstani in pojdi v Damask! Tam boš izvedel vse, kar ti je treba storiti!‹ Zaradi blišča te svetlobe nisem nič videl, zato so me morali spremljevalci voditi za roko, dokler nisem prišel v Damask.
V Damasku je živel neki Ananija, pobožen mož, ki se je držal postave in za katerega so pričevali vsi tamkajšnji Judje. Prišel je k meni, se ustavil pred menoj in rekel: ›Brat Savel, spreglej!‹ In tisti hip sem ga zagledal. Nato je rekel: ›Bog naših očetov te je izbral, da spoznaš njegovo voljo in da vidiš Pravičnega in slišiš glas iz njegovih ust, da boš pred vsemi ljudmi pričal zanj, kaj si videl in slišal. In kaj še čakaš zdaj? Vstani in daj se krstiti! Operi se svojih grehov in kliči njegovo ime!‹
Mr 16,15-18
Rekel jim je: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu! Kdor bo
veroval in bo krščen, bo zveličan, kdor pa ne bo veroval, bo obsojen. Tiste pa, ki
bodo verovali, bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu bodo izganjali hude duhove,
govorili nove jezike, z rokami dvigali kače, in če bodo kaj strupenega izpili, jim
ne bo škodovalo. Na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli.«
Razlaga cerkvenih očetov
Apd 22,3-16
Sv. Janez Krizostom pravi: »Pavel želi predstaviti, kako veliko gorečnost je imel
v češčenju Boga in kako je bil že od vsega začetka pozoren do postave. Vse to pa razodene
zato, da bi dokazal, kako je bil primoran pridigati evangelij in sicer ne po človeški
volji, temveč po božanski moči in tako pokazal na svojo vztrajnost, pozornost in voljo
do učenja. Te besede je namreč izrekel, da bi bile v dobrobit njegovim poslušalcem,
ki pa so v resnici bile prava obtožba, a k sreči njegovi poslušalci niso bili kakor
kamni, saj so s pozornostjo poslušali njegove besede. Iz svoje izkušnje je Pavel vse
učil, da je zaslužil biti vreden ljubezni ter voden po poti resnice.«
Origen pravi: »Vedeti moramo, da je v evangelij vključeno vsako dobro delo narejeno Jezusu in se tudi Njemu pripisuje vse tisto, kar je bilo storjeno njim, ki so zatem postali njegovi učenci. Zato je vsako dobro delo, ki ga storimo svojemu bližnjemu že vključeno v evangelij, kakor tudi to, da kdor izda Jezusove učence posledično izda Jezusa. Sv. Efrem Sirski pa pravi, da je »naš Gospod s ponižnostjo govoril od zgoraj, da bi voditelji njegove Cerkve prav tako ponižno govorili.«
Mr 16,15-1
Sv. Hieronim pravi: »Potem ko jim je izročil povzetek krščanskega nauka, ki je izražen
v obliki krsta, vstali Gospod zaukaže svojim učencem, naj gredo po svetu.« Sv. Janez
Krizostom pa pravi: »Z vstajenjem je bila Jezusu, potem ko je bil ponižan, povrnjena
slava, ki mu pripada. Jezus vabi svoje učence, naj ne gledajo na sedanje nevarnosti,
temveč na večne dobrine, ki jih bodo dobili. Obljublja jim tudi, da bo z njimi ter
z vsemi tistimi, ki bodo hodili za njegovim naukom.«
Misli Benedikta XVI.
Vseeno ne smemo misliti, da je bil Pavel na ta način vklenjen v slepi dogodek. Res
je prav nasprotno, ker je vstali Kristus luč resnice, luč Boga samega. To je razširilo
njegovo srce, ga odprlo za vse. V tem trenutku ni izgubil prav ničesar tistega, kar
je bilo dobrega in resničnega v njegovem življenju, v njegovi dediščini. Na novo je
marveč razumel modrost, resnico, globino postave in prerokov ter si je vse to spet
na novo prisvojil. Istočasno se je njegov razum odprl modrosti poganov. Ker se je
z vsem srcem odprl Kristusu, je postal zmožen za obsežen dialog z vsemi, zmožen vsem
postati vse. Tako je zares mogel biti apostol poganov.
All the contents on this site are copyrighted ©. |