Obisk sinagoge. Deportacija judov in atentat na sinagogo

RIM (sobota, 16. januar 2016, RV) – Veliki rabin judovske skupnosti v Rimu Riccardo Di Segni je pred jutrišnjim papeževim obiskom sinagoge zatrdil, da se bo papež predvsem poklonil spominu na deportacijo judov in atentat na sinagogo. Ta dva tragična dogodka sta globoko zaznamovala zgodovino skupnosti.

Deportacija med drugo svetovno vojno
Bilo je 16. oktobra 1943, ko se je v Rimu začel neusmiljen lov na jude. Na ta dan še sedaj spominja kraj, ki se nahaja v neposredni bližini sinagoge in se imenuje 'Trg 16. oktobra 1943'. Gre za majhen trg, ki pa je obtežen z bolečimi zgodbami. Spominska plošča na eni izmed sosednih stavb spominja na 2091 oseb, ki so bile napotene v kruto smrt v nacističnih koncentracijskih taboriščih.

Ukaz je iz Berlina v Rim prišel 24. septembra: vsi judje so morali biti odpeljani v Nemčijo. Polkovnik Herbert Kappler je dva dni zatem od rimske judovske skupnosti zahteval 50 kilogramov zlata, ki je moralo biti izročeno v 36 urah. V nasprotnem primeru bi bila kazen deportacija 200 oseb. Zlato je bilo s pomočjo judov iz drugih italijanskih mest zbrano in skupnost je upala, da je s tem rešena. A v trenutku, ko je bil vojni plen izročen, so že bili sestavljeni poimenski seznami oseb, ki so bile kasneje deportirane. Takoj po izročitvi zlata so Nemci vdrli v prostore skupnosti in zasegli arhiv. 13. oktobra so zasegli tudi knjižnice in odnesli vsa dragocena starodavna besedila.

V soboto, 16. oktobra 1943, se je akcija začela nepričakovano, ob 5.50 zjutraj. Več kot sto nacistov se je naenkrat pojavilo v getu, nekaj sto drugih nemških vojakov pa je s pomočjo italijanskih policistov istočasno začelo lov na jude v drugih rimskih četrtih. Mesto je bilo razdeljeno na 26 območij, znotraj katerih so iskali od hiše do hiše in aretirali jude, ki so stanovali zunaj geta. Ta dan je bilo tako deportiranih 2091 rimskih judov.

Atentat na sinagogo
Drugi tragični dogodek se je zgodil 9. oktobra 1982. Bila je sobota zjutraj, ravno ko so judovske družine odhajale iz sinagoge. Palestinska teroristična skupina je mednje najprej izstrelila več granat, nato pa je začela še streljati na ljudi. V atentatu je izgubil življenje dveletni Stefano Gaj Tachè, 37 oseb pa je bilo ranjenih. Od najmanj desetih atentatorjev je bil identificiran le eden.

Nekaj ur po atentatu je papež Janez Pavel II. v sožalnem telegramu rimski judovski skupnosti obsodil teroristično dejanje in zagotovil gorečo molitev za žrtve tega izbruha sovraštva in slepega nasilja, tako kot tudi za mir in bratstvo med vsemi ljudmi. Dan kasneje, 10. oktobra 1982, je Janez Pavel II. za svetnika razglasil poljskega duhovnika Maksimilijana Kolbeja, ki so ga ubili nacisti. Ob tem je zatrdil, da ta kanonizacija spominja na mnoga nedolžna življenja, žrtvovana med drugo svetovno vojno. A na žalost, je še dodal takratni papež, antisemitsko sovraštvo še vedno vodi do kriminalnih dejanj: »Z globoko užaloščenim srcem premišljujem o judovskem otroku, ki je včeraj izgubil življenje tukaj v Rimu in o drugih osebah, ranjenih v gnusnem atentatu na sinagogo. Ko obnavljam svojo živo obsodbo tega grozljivega terorističnega dejanja, usmiljenemu Bogu izročam to nedolžno žrtev in prosim za tolažbo za njegove starše in sorodnike, za okrevanje ranjenih, ter izražam iskreno solidarnost rimski judovski skupnosti.«