Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 2. nedeljo med letom

Iz 62,1-5
Zaradi hčere sionske ne bom molčal,
zaradi hčere jeruzalemske ne bom miroval,
dokler ne vzide kakor svit njena pravičnost
in ne zagori kakor plamenica njeno odrešenje.
Narodi bodo videli tvojo pravičnost,
vsi kralji tvojo slavo.
Klicali te bodo z novim imenom,
ki ga bodo določila Gospodova usta.
Krasna krona boš v Gospodovi roki,
kraljevski načelek v roki svojega Boga.
Ne bodo ti več rekli Zapuščena,
tvoji deželi ne bodo več rekli Osamljena,
temveč te bodo imenovali V njej je moja radost
in tvojo deželo Omožena.
Kajti Gospod ima veselje s teboj
in tvoja dežela bo imela moža.
Kajti kakor se mladenič poroči z devico,
tako se bo tvoj graditelj poročil s teboj.
Kakor se ženin veseli neveste,
tako se tebe veseli tvoj Bog.

1Kor 12,4-11
Različni so milostni darovi, isti pa je Duh. In različne so službe, isti pa je Gospod. In različna so dela, isti pa je Bog, ki dela vse v vseh. Vsakomur pa je dano razkritje Duha v skupno korist. Enemu je namreč po Duhu dana beseda modrosti, drugemu pa beseda spoznanja po istem Duhu, komu drugemu vera v istem Duhu, drugemu pa milostni darovi ozdravljanja v enem Duhu, spet drugemu dela moči, drugemu prerokovanje, drugemu razločevanje duhov, komu drugemu raznovrstni jeziki, drugemu pa razlaganje jezikov. Vse to dela enden in isti Duh, ki deli vsakemu posebej, kakor hoče.

Jn 2,1-11
Tretji dan je bila svatba v Kani Galilejski in Jezusova mati je bila tam. Na svatbo pa so bili povabljeni tudi Jezus in njegovi učenci. Ko je vino pošlo, je rekla Jezusu njegova mati: »Vina nimajo.« In Jezus ji je rekel: »Kaj imam s teboj, žena? Moja ura še ni prišla.« Njegova mati je rekla strežnikom: »Kar koli vam reče, storite.« Tam pa je stalo šest kamnitih vrčev za judovsko očiščevanje; držali so po dve ali tri mere. Jezus jim je rekel: »Napolnite vrče z vodo!« In napolnili so jih do vrha. Nato jim je rekel: »Zajemite zdaj in nesite starešini!« In nesli so mu. Ko je starešina pokusil vodo, ki je postala vino, in ni vedel, od kod je – strežniki, ki so zajeli vodo, pa so vedeli –, je starešina poklical ženina in mu rekel: »Vsak človek postreže najprej z dobrim vinom, in ko se ljudje napijejo, s slabšim, ti pa si dobro vino prihranil do zdaj.« Tako je Jezus v Kani Galilejski naredil prvo od znamenj in razodel svojo slavo in njegovi učenci so verovali vanj.

Razlaga cerkvenih očetov odlomka Iz 62, 1-5
Evzebij iz Cezareje pravi: »Mučenci sestavljajo krono Kristusa v slavi.« Prokopij iz Gaze nadaljuje: »Božje kraljestvo pravičnosti in slave je bilo obljubljeno najprej Judom in zatem tujim ljudstvom.« Sv. Ciril Aleksandrijski to razloži: »Izraelsko ljudstvo je bilo vezano na Boga s poročno obljubo, sedaj pa ne samo Izrael, temveč skupaj z njim tudi tuja ljudstva prihajajo k Njemu v Cerkev, ki je s tem tako dopolnjena.« Teodor iz Erakleje pa pravi: »Nevestina duša prejme v krstu novo ime, skupno vsem vernikom.« Prokopij iz Gaze ponovno pravi: »Dejstvo, da Cerkev kot nevesta živi z Bogom pomeni, da jo njegova božanska navzočnost varuje in ohranja v njeni svetosti.« Teodor Cirski pa pravi: »Po veri v Gospoda verniki nosijo ime, ki izhaja neposredno iz Njegovega.« Isho'dad iz Merva dodaja: »Ta vera bo ponovno preko Cerkve poselila zemljo, da bo ta ponovno postala rodovitna v tisti svoji novi duhovni sposobnosti, ki sprejema vse.« Sv. Efrem Sirski pa odločno zatrdi: »Otroci iz zakona med Nevesto in Ženinom so voditelji Cerkve. To so apostoli, prezbiterji in vsi pravični.«

Sv. Avguštin in sv. Maksim Torinski o evangeljskem odlomku
Sv. Avguštin pravi: »Gospod je bil povabljen in je šel na svatbo. Ne preseneča, da je šel na svatbo v Kano Galilejsko On, ki je prišel na svatbo tega sveta. Beseda je namreč ženin in človeško meso je nevesta. Da je Gospod sprejel povabilo in šel na svatbo, je ne glede na mističen pomen, potrditev, da je on avtor poroke. Gospod je namreč šel na svatbo, da bi utrdil zakonsko (karitativno) ljubezen in razodel skrivnost zakonske združitve.«

Sv. Maksim Torinski razlaga: »Mati je dobro vedela, da človeštvo še ni bilo pripravljeno sprejeti Sina, a ga je s svojo neposredno priprošnjo izraženo v 'Vina nimajo', povabila, da stori prvo dejanje izrednega usmiljenja, torej da spremeni naravno vodo v novo snov, torej vino, ki je simbol milosti Svetega Duha.«

Misli Benedikta XVI.
Bogoslužje nam danes predstavlja evangelij o svatbi v Kani, ki ga pripoveduje Janez, očividec tega dejanja. Ta dogodek je na današnjo nedeljo, ki neposredno sledi božičnemu času, saj skupaj z obiskom modrih z Vzhoda ter z Jezusovim krstom oblikuje trilogijo 'razglašenja', torej Jezusovega razodevanja. Dogodek svatbe v Kani je pravzaprav 'prvi od znamenj' (Jn 2,11), oziroma prvi Jezusov čudež, s katerim je javno razodel svojo slavo ter s tem prebudil vero v svojih učencih. Obudimo na kratko to, kar se je pripetilo med praznovanjem svatbe v Kani Galilejski. Zgodilo se je, da je zmanjkalo vina in Marija, Jezusova Mati, je o tem obvestila svojega Sina. Ta ji je odgovoril, da njegova ura še ni prišla, toda potem je sledil Marijini spodbudi in je, ko so napolnili šest velikih vrčev z vodo, spremenil vodo v vino, v odlično vino, boljše kot je bilo prej. S tem 'znamenjem' se je Jezus razodel kot mesijanski Ženin, ki je prišel vzpostavit s svojim ljudstvom novo in večno Zavezo, kot o tem pravijo preroki: 'Kakor se ženin veseli neveste, tako se tebe veseli tvoj Bog' (Iz 62,5). Vino je namreč simbol tega veselja ljubezni, spominja pa tudi na kri, ki jo bo Jezus na koncu prelil ter s tem zapečatil poročno zvezo s človeštvom.