Papež zadnji dan v letu vodil večernice: So dogodki po svetu bili v skladu z Božjo voljo?

VATIKAN (četrtek, 31. december 2015, RV) – Ob 17. uri so se v vatikanski baziliki svetega Petra začele večernice za jutrišnji praznik Marije, Matere Božje. Med bogoslužjem je bilo izpostavljeno Najsvetejše, v znamenje zahvale za minulo leto pa je zadonela zahvalna pesem Te Deum, Tebe Boga hvalimo. Po večernicah se je sveti oče odpravil še do jaslic na Trgu svetega Petra.

Veselje zahvale ob ljubeči Božji navzočnosti
Med homilijo je dejal, da Cerkev ob mnogih priložnostih čuti veselje in dolžnost, da zapoje Bogu z besedami zahvale, ki že od četrtega stoletja spremljajo molitev v pomembnih trenutkih njenega zemeljskega romanja. »Veselje zahvale skoraj spontano prihaja iz naše molitve, ko prepoznavamo ljubečo Božjo navzočnost v dogodkih naše zgodovine.« A kot se pogosto zgodi, čutimo, da v molitvi ni dovolj samo naš glas. Ta mora biti okrepljen z glasom vsega Božjega ljudstva, ki enoglasno poje svojo zahvalo. Zato v Te Deum prosimo za pomoč angele, preroke in vse stvarstvo. »S to hvalnico podoživimo zgodovino zveličanja, kjer po skrivnostnem Božjem načrtu najdejo mesto in sintezo različni dogodki našega življenja v tem minulem letu.«

V tem jubilejnem letu prav posebej odmevajo zaključne besede hvalnice: »Tvoje usmiljenje, o Gospod, naj bo vedno z nami. Vate smo upali.« Spremstvo usmiljenja je luč, da bi bolje razumeli, kaj smo živeli, in je upanje, ki nas spremlja na začetku novega leta.

Smo v tem letu zaznali navzočnost Boga?
Papež je zatem pozornost usmeril na iztekajoče se leto. Kot je dejal, je premislek o dneh preteklega leta lahko spominjanje dejanj in dogodkov, ki nas vrnejo v trenutke veselja in bolečine, ali pa je poskus, da bi videli, če smo zaznali navzočnost Boga, ki vse prenavlja in podpira s svojo pomočjo. Spodbujeni smo, da »preverimo, ali so se dogodki sveta uresničili v skladu z Božjo voljo ali pa smo poslušali pretežno človeške načrte, pogosto polne privatnih interesov, nepotešljive žeje po moči in neosnovanega nasilja«.

Tudi mnogo dejanj dobrote, ljubezni in solidarnosti
Danes naše oči potrebujejo osredotočenost na znamenja Boga, ki nas je ustvaril, da bi se z roko dotaknili moči njegove usmiljene ljubezni. »Ne smemo pozabiti, da je veliko dni bilo zaznamovanih z nasiljem, smrtjo, neizrekljivim trpljenjem mnogih nedolžnih, z begunci, prisiljenimi zapustiti svojo domovino, z ženskami in otroki brez stalnega bivališča, hrane in podpore,« je izpostavil. A bilo je tudi mnogo dejanj dobrote, ljubezni in solidarnosti, ki so napolnila dneve tega leta in ki niso bila v televizijskih dnevnikih. »Ta znamenja ljubezni,« je poudaril, »ne smejo in ne morejo biti zasenčena z oblastnostjo zla. Dobro zmaga vedno, tudi če se v kakšnem trenutku lahko zdi šibkejše in skrito.«

Stopiti čez težave sedanjega trenutka
Papež Frančišek je ob koncu homilije spregovoril še o mestu Rim, ki mu takšno stanje v svetu ni tuje. »Želel bi,« je dejal, »da bi do vseh njegovih prebivalcev dospelo iskreno povabilo, naj stopijo čez težave sedanjega trenutka.« Trud, da bi obudili temeljne vrednote služenja, poštenosti in solidarnosti, naj pomaga preseči velike negotovosti, ki so prevladovale na prizorišču tega leta in ki so simptomi pičlega čuta predanosti skupnemu dobremu. Naj nikoli ne manjka pozitiven prispevek krščanskega pričevanja, da bi Rim bil privilegirani razlagalec vere, sprejemanja, bratstva in miru, v skladu s svojo zgodovino in z materinsko priprošnjo Marije, Salus Populi Romani, rešiteljice rimskega ljudstva.