2015-12-30 11:14:00

Papež Frančišek med katehezo govoril o otroku Jezusu


VATIKAN (sreda, 30. december 2015, RV) – Kateheza med današnjo splošno avdienco je govorila o Detetu Jezusu, ki je prišel med nas, da bi nam pokazal Očetovo obličje ljubezni. Papež Frančišek je dejal, da so v teh božičnih dneh, ko je pred nas postavljen otrok Jezus, mnoge družine doma naredile jaslice. S tem nadaljujejo to lepo tradicijo, ki jo je začel sveti Frančišek Asiški in ki v naših srcih ohranja živo skrivnost Boga, ki je postal človek.

Bog je ponižen
Pobožnost do Deteta Jezusa je po papeževih besedah zelo razširjena. Mnogi svetniki in svetnice so jo gojili v svojih vsakodnevnih molitvah in svoje življenje želeli oblikovati po življenju Deteta Jezusa. Papež je spomnil na sveto Terezijo iz Lisieuxa, ki je kot karmeličanska redovnica imela ime Terezija Deteta Jezusa in Svetega Obličja. Ona, ki je prav tako cerkvena učiteljica, je znala živeti in pričevati o »duhovnem otroštvu«, ki ga lahko osvojimo v »šoli Device Marije« ravno s premišljevanjem o ponižnosti Boga, ki je za nas postal majhen. To, da je Bog ponižen, je velika skrivnost, je pripomnil Frančišek. Mi, ki smo ponosni, polni nečimrnosti in mislimo da smo nekaj pomembnega, nismo nič. On pa, ki je velik, je ponižen, postane otrok. To je skrivnost: Bog je ponižen.

Pogosteje premišljevati otroka Jezusa
Bil je torej čas, ko je Bog v božansko-človeški Kristusovi osebi bil otrok, kar po Frančiškovih besedah mora imeti za našo vero poseben pomen. Res je, da sta njegova smrt na križu in njegovo vstajenje največji izraz njegove odrešenjske ljubezni, a ne pozabimo, da je njegovo celotno zemeljsko življenje razodetje in nauk. V božičnem obdobju se spominjamo njegovega otroštva. »Da bi rasli v veri, moramo pogosteje premišljevati Dete Jezusa,« je spodbudil. O tem njegovem obdobju sicer ne vemo ničesar. Redke omembe nam govorijo, da je osem dni po rojstvu dobil ime in bil prinesen v tempelj (prim. Lk 2,21-28); vemo za obisk modrih, ki mu je sledil beg v Egipt (prim. Mt 2,1-23). Zatem imamo velik preskok dvanajstih let, ko Jezus ob prazniku pashe z Marijo in Jožefom roma v Jeruzalem, a namesto da bi se s staršema vrnil, ostane v templju in govori z učitelji postave (prim. Lk 2,41-52).

Jezusu izraziti ljubezen in ga nasmejati
Papež Frančišek je nadaljeval, da o otroku Jezusu vemo bolj malo, a se od njega lahko veliko naučimo, če opazujemo življenje otrok. Odkrili bomo, da otroci želijo našo pozornost. Morajo biti v središču, a ne zaradi svoje ošabnosti, ampak zato, ker potrebujejo občutek, da so zavarovani. Tudi za nas je pomembno, da v središče svojega življenja postavimo Jezusa ter se zavedamo, četudi se nam lahko zdi paradoksalno, da smo odgovorni ga varovati. Jezus »hoče biti v našem objemu, želi biti negovan, želi svoj pogled uperiti v našega«. Nasmejati Dete Jezusa, da bi mu izrazili svojo ljubezen in veselje, ker je med nami. »Njegov nasmeh je znamenje ljubezni, ki nam daje gotovost, da smo ljubljeni.«

Recimo mu: »Jezus, želim biti ponižen kakor ti.«
In navsezadnje, otroci se radi igrajo. A igrati se z otrokom pomeni, da zapustimo svojo logiko in vstopimo v njegovo. Če želimo, da se bo zabaval, moramo razumeti, kaj mu je všeč; ne biti egoisti ter ga siliti početi stvari, ki so všeč nam. To je po papeževih besedah nam v poduk. »Pred Jezusom smo poklicani zapustiti svojo željo po avtonomiji in sprejeti resnično obliko svobode. Ta je v tem, da spoznamo tega, ki je pred nami in mu služimo. On, Dete, je Božji Sin, ki prihaja, da bi nas rešil. Prišel je med nas, da bi nam pokazal Očetovo obličje, ki je bogato v ljubezni in usmiljenju. Stisnimo torej v svoj objem Dete Jezusa in mu služimo: On je vir ljubezni in vedrine,« je dejal papež. Katehezo je sklenil s povabilo, naj danes doma pristopimo k jaslicam, poljubimo malega Jezusa in mu rečemo: »Jezus, želim biti ponižen kakor ti, ponižen kakor Bog.« In ga prosimo za to milost.








All the contents on this site are copyrighted ©.