Papež se je srečal z zaposlenimi v Vatikanu: Ne zanemarjajte družine

VATIKAN (ponedeljek, 21. december 2015, RV) – »Predvsem bi se vam rad zahvalil za vaše delo, za vnemo, ki jo vlagate, da stvari naredite dobro, vedno, tudi kadar ni nobenega priznanja: pogosto nekdo nekaj naredi dobro, pa to ni priznano …« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor med avdienco, ki jo je pred božičem namenil zaposlenim pri Svetem sedežu in v vatikanskem governatoratu ter njihovim družinam.

Zahvala. Človeška bitja nismo stroji
Najprej jim je izrazil svojo hvaležnost. Posebej se je zahvalil tistim, ki že več let opravljajo isto delo, ki je pogosto tudi skrito, a si ga prizadevajo opraviti tako, kot je treba: »Vemo, da je to normalno, je preprosto izpolnjevanje lastne dolžnosti; toda vemo tudi, da za nas, človeška bitja, ni lahko, kajti – Bogu hvala – nismo stroji in včasih potrebujemo tudi spodbudo ali malo spremembe …« Sveti oče je tako čestital vsem, ki so upravičeno ponosni, da običajne vsakdanje stvari opravljajo na najboljši možni način. Še enkrat jim je izrazil svojo hvaležnost in jih spodbudil, da bi še naprej sodelovali skupaj, s potrpežljivostjo in zavzemanjem za medsebojno pomoč, v različnih delovnih okoljih.

Povabilo k molitveni drži
Papež Frančišek je zatem prosil tudi za odpuščanje zaradi škandalov, ki so se zgodili v Vatikanu: »A rad bi, da bi bila moja in vaša drža, zlasti v teh dneh, predvsem molitvena drža; da bi molili za osebe, ki so vpletene v te škandale, da bi se tisti, ki se je zmotil, pokesal in bi ponovno našel pravo pot.«

Ne zanemarjajte družine!
Najpomembnejše, kar je sveti oče želel reči zaposlenim v Vatikanu, pa je bila spodbuda, da bi skrbeli za svoj zakon in svoje otroke. Da bi skrbeli in ne zanemarjali, da bi se igrali z otroki. »Zakonska zveza je kakor rastlina. Ni kakor omara, ki se jo postavi v sobo in zadostuje, če se občasno z nje pobriše prah.« Rastlina je živa, negovati jo je treba vsak dan: preverjati, kako je, jo zalivati in tako dalje. »Zakonska zveza je živa resničnost: življenje para ne sme biti nikoli samoumevno, v nobenem obdobju družinske poti.« Sveti oče je ob tem spomnil, da je najdragocenejši dar otrokom ljubezen staršev. S tem pa ni mišljena samo starševska ljubezen do otrok, ampak tudi ljubezen med njima, torej njun zakonski odnos: »Ne zanemarjajte družine!« Zato je potrebno negovati »rastlino« zakonske zveze, torej zakonce, istočasno pa skrbeti tudi za odnos z otroki. In sicer prav tako s tem, da se bolj kot na stvari osredotoči na človeški odnos. To pomeni pogovarjati se z otroki, poslušati jih, vprašati, kaj mislijo oni. Dialog med starši in otroci slednjim pomaga rasti v zrelosti. Potrebno je staviti na usmiljenje, na vsakodnevne odnose, med možem in ženo, med starši in otroci, med brati in sestrami. Potrebno je skrbeti za stare starše. Ti so v družini zelo pomembni, je poudaril papež. Stari starši imajo spomin in modrost. Ne smemo jih pustiti ob strani!

'Hladna vojna' naslednjega dneva je nevarnejša od 'vroče vojne'
Nadalje je sveti oče spodbudil, da bi skrbeli za mir v družini. Vsi vemo, da obstajajo prepiri; zakon, v katerem se ne prepira, se zdi »nenormalen«. Prav tako se prepirajo bratje in sestre. Pomembno pa je, da se dan ne zaključi, ne da bi se pobotali: »Potrebno se je naučiti te modrosti, kako se pobotati. Ste bili čez dan v vojni? Je ta vojna še vedno vroča? Ne pustite, da se ohladi: kajti 'hladna vojna' naslednjega dneva je nevarnejša od 'vroče vojne'.«

Živeti usmiljenje v običajnih okoliščinah
Jubilej je potrebno živeti tudi v domači cerkvi, ne le ob velikih dogodkih. Gospod ljubi tiste, ki usmiljenje živijo v običajnih okoliščinah. »Rad bi vam zaželel, da bi izkusili veselje usmiljenja, in sicer začenši v vaši družini. Hvala za vaše delo, odpustite za škandale in pojdite naprej. Pojdite naprej v tej skupnosti in ponesite moj pozdrav in moja voščila vašim dragim, ostarelim in bolnim. Še naprej, prosim, molite zame. Hvala in vesel božič!«