Papež nagovoril veleposlanike Gvineje, Latvije, Indije in Bahrajna

VATIKAN (četrtek, 17. december 2015, RV) – »Gospodje veleposlaniki, z veseljem vas sprejemam ob priložnosti predstavitve poverilnih pisem, s katerimi ste akreditirani kot izredni ali opolnomočni veleposlaniki vaših držav pri svetem sedežu: Gvineje, Latvije, Indije in Bahrajna.« Tako je papež Frančišek pozdravil zastopnike teh štirih držav pri svetem sedežu med današnjo avdienco, ki jo je imel zanje v dvorani Klementini. Sveti oče je nadaljeval: »Zahvaljujem se vam za pozdrave, ki ste jih prenesli od vaših državnih voditeljev, in prav tako želim, da po vas pridejo do njih moja najboljša voščila tako za njih osebno kot za dobro opravljanje tako vzvišene njim zaupane službe. Prosim Boga, da podeli vsem vašim sodržavljanom življenje v miru in blaginji.«

'Premagaj brezbrižnost in osvoji mir'
Pred dvema dnevoma je bila objavljena poslanica za prihodnji Svetovni dan miru, za katero sem izbral temo 'Premagaj brezbrižnost in osvoji mir'. Vesel sem, da lahko ob današnji priložnosti podelim z vami to pozornost do izziva, ki je tako zelo pomemben in to je skupno sodelovanje za pospeševanje kulture solidarnosti na svetu, da se bo lahko zoperstavila globalizaciji brezbrižnosti, ki je ena od negativnih teženj današnjega časa. Ta drža brezbrižnosti se kaže v številnih držah, saj so različni vzroki, ki jo vzdržujejo, a v glavnem vse vodijo k neuravnovešenemu humanizmu, ki je prevzel vlogo Bogu in je tako sam postal žrtev različnih oblik malikovanja. Tudi težka ekološka kriza v kateri se nahajamo, izhaja iz te antropološke neuravnovešenosti (prim Laudato si', 115-121).

Kultura solidarnosti in medsebojne podelitve
Brezbrižnost do Boga, do bližnjega ter do okolja so med seboj povezane in se med sabo hranijo. Zato se jim lahko upremo le tako, da se soočimo z vsemi tremi skupaj, z prenovljenim humanizmom, ki bo postavil človeško bitje v pravo razmerje s Stvarnikom, z drugimi in s stvarstvom. Gre za to, kot sem rekel, da pospešujemo kulturo solidarnosti in medsebojne podelitve, to pa vključuje prizadevanje vseh tistih, ki imajo odgovornosti na političnem, družbenem, kulturnem in vzgojnem področju. Pri tem izzivu imajo ključno vlogo tudi mediji, ki danes pomembno vplivajo na osebno in družbeno obnašanje. Zato je potrebno staviti na profesionalno in etično izobrazbo tistih, ki delujejo na tem področju. Istočasno pa je prav tako potrebno nadaljevati z vlaganjem v šolo, ki ni mišljena kot nekaj ločenega, ampak v stalnem odnosu z družinami in družbenim kontekstom, sodelujoč tako pri pospeševanju te vzgojne zaveze, ki je v nekaterih državah precej oslabljena.

Pospeševanje bratstva med narodi
Vse to je potrebno pri premagovanju brezbrižnosti ter graditvi miru. Leto, ki se končuje, je bilo žal zaznamovano s številnimi nasilnimi spopadi, tako vojnimi kot terorističnimi. Po drugi strani pa to stanje spodbuja v bolj zrelih vesteh nenasilen, duhovni in moralni odziv. In to je to, kar moramo mi hraniti s sredstvi, ki so nam na glede na naše odgovornosti na voljo. Katoliška Cerkev glede na svoje lastno poslanstvo si z Jubilejem Usmiljenja, ki se je pred kratkim začel, zastavlja, da bo po vsem svetu širila duha odpuščanja in sprave tako, da bo pozivala vernike, ter moške in ženske dobre volje, da se odprejo daru Božje milosti in udejanjajo to, kar so v našem izročilu 'duhovna in telesna dela usmiljenja'. Tudi države so poklicane k tem konkretnim gestam, k pogumnim dejanjem do najbolj ranljivih oseb v njihovih družbah, kot so zaporniki, migranti, brezposelni in bolniki« (Poslanica za svetovni dan miru 2016, 8). Poleg tega želim v tem jubilejnem letu »oblikovati nujen poziv vsem odgovornim po državah, da izvršijo konkretna dejanja v korist naših bratov in sester, ki trpijo zaradi tega, ker nimajo dela, posesti in strehe nad glavo.« Na mednarodnem nivoju pa želim, da si vsak narod prizadeva obnoviti odnose z drugimi in tako dejansko spodbuja rast bratstva v veliki družini ljudstev. Nad vsakega od vas, nad vaše družine in nad vaše sodelavce kličem obilje božjega blagoslova.