Papež skupinam projekta Policoro o mladih, delu in dostojanstvu

VATIKAN (ponedeljek, 14. december 2015, RV) – S papežem Frančiškom so se danes srečali člani skupin projekta Policoro, ki se že dvajset let posveča vlaganju v mlade. Je rezultat cerkvenega simpozija v Palermu in še vedno poteka pod okriljem Italijanske škofovske konference. Kot je v govoru povedal papež, je projekt od vsega začetka želel dati odgovore na eksistencialno vprašanje mnogih mladih, ki so v nevarnosti, da bodo iz »delovne brezposelnosti« prešli na »življenjsko brezposelnost«. S tem ko je želel evangelij povezati s konkretnostjo življenja, je projekt postal pomembna iniciativa na področju dela z mladimi in dejanska razvojna priložnost na lokalni in narodni ravni. Idejne smernice so prinesle tudi uspehe: formacija mladih, ustanovitev zadrug, osebe, ki pomagajo pri posredništvu in animaciji skupnosti, ter dolga vrsta konkretnih dejanj, ki so vidno znamenje dela članov projekta v teh dvajsetih letih.

Delo ni dar. Je pravica vseh
Projekt Policoro je dokazal, da »kvaliteta dela, ki je svobodno, ustvarjalno, soodgovorno in solidarno«, vedno prispeva k rasti »dostojanstva samega človeškega življenja«. Papež je pozval, naj se nikoli ne pozabi na potrebo po stalnem uveljavljanju tega dostojanstva, ki je lastno vsem in vsakemu. Vsak delavec ima pravico do zaščite dostojanstva. A še posebej mladi morajo gojiti zaupanje, da njihovi napori, navdušenje, vlaganje energije in virov niso zaman. »Koliko mladih je danes žrtev brezposelnosti,« je izpostavil papež. In koliko med njimi je že nehalo iskati delo. Vdali so se stalnim zavrnitvam ali pa brezbrižnosti družbe, ki nagrajuje že sicer privilegirane ter ovira tistega, ki si zasluži potrditev. »Delo ni dar, ki se ga ljubeznivo dodeli nekaterim priporočenim, ampak je pravica vseh!«

Razvijati projekte po meri človeka
Zbrani na avdienci so po Frančiškovih besedah »konkretno znamenje upanja« za vse, ki se niso vdali, ampak so se odločili, da bodo ustvarili ali izboljšali lastne zaposlitvene možnosti. Povabil jih je, naj še naprej podpirajo iniciative, ki vključujejo mlade. Kot je opozoril, je za zaposlitvenim načrtom pogosto veliko osamljenosti. Mladi se morajo soočiti z mnogimi težavami in brez vsake pomoči. Družine, ki jih podpirajo, pogosto tudi ekonomsko, ne morejo storiti vsega in mnogi so se prisiljeni vdati, izgubijo pogum. »Tu lahko vi opravite svoj del: podpirate novo moč za iskanje dela; pospešujete ustvarjalni slog, ki bo zbral misli in roke okoli iste mize; mislite skupaj, načrtujete skupaj, skupaj prejemate in nudite pomoč – to so najučinkovitejši načini, s katerimi se izraža solidarnost kot dar,« je dejal papež. In tu je pomembna Cerkev, ki je Mati vseh in ki vse zbira okoli mize.

Mlade vzgajati za pravo mero
Mladi bodo tako odkrili »poklicanost k delu«: višji smisel prizadevnosti, ki gre onkraj ekonomskega rezultata in postane izgrajevanje sveta, družbe in življenja. Predstava o delu kot realizaciji osebe je bila pogosto pomešana z določeno obliko bogastva in blaginje, ki vodi v nečloveške ritme. »Za vas naj ne bo tako,« je pozval papež. »Mlade generacije je bolje vzgajati za iskanje prave mere. V šoli evangelija se naučimo to, kar je zares potrebno, da nam življenje ne bo spolzelo med prsti, medtem ko bi učili o idolih neresnične blaginje.«

Prava pot je šola evangelija
Prava pot je torej »šola evangelija«. Res je, da Jezus neposredno ni učil, kako ustvariti zaposlitvene priložnosti, a njegova beseda nikoli ne neha biti aktualna, konkretna, živa in zmožna dotakniti se vsega človeka in vseh ljudi. »Danes govori tudi nam: poziva nas, naj iz svojih idej, projektov, volje po delovanju in ustvarjanju, naredimo veselo novico za svet,« je zatrdil papež Frančišek in sodelujočim v projektu Policoro dejal, da njihova naloga ni samo pomagati mladim do zaposlitve. Pripada jim tudi »odgovornost evangelizacije«, in sicer »po posvečevalni vrednosti dela«. A ne kakršnega koli dela, ne dela, ki izkorišča, tlači, ponižuje, mrtviči, ampak »dela, ki človeka zares osvobaja v skladu z njegovim plemenitim dostojanstvom«.