Papež Frančišek: Posebna razsežnost spreobrnjenja je veselje

TRG SV. PETRA (nedelja, 13. december 2015, RV) – »Dragi bratje in sestre, dober dan! V današnjem evangeliju je vprašanje, ki se trikrat ponovi: »Kaj naj storimo?« (Lk 3,10.12.14). Janezu Krstniku ga postavijo tri kategorije ljudi: najprej množica, zatem cestninarji, oziroma pobiralci davkov, in kot tretji nekateri vojaki. Vsak izmed teh skupin sprašuje preroka o tem, kar mora storiti, da bo udejanjil spreobrnjenje, ki ga on pridiga.« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja na 3. tretjo adventno nedeljo z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra.

»Kaj naj storimo?«
Janezov ogovor na vprašanje množice je podelitev najbolj nujnih dobrin. Prvi skupini, množici pravi, naj podeli nujne dobrine. Tako jim reče: »Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene, in kdor ima živež, naj stori enako.« (v. 11). Drugi skupini, pobiralcem davkov je rekel, naj ne zahtevajo nič več od zahtevanega (prim. v. 13). Kaj to pomeni? Povsem jasno, nobenega podkupovanja. Od tretje skupine, torej od vojakov zahteva, naj nič ne izsiljujejo od nikogar, ampak naj so zadovoljni s plačo (prim. v. 14). Trije odgovori za enako pot spreobrnitve, ki se izraža v konkretnih prizadevanjih pravičnosti in solidarnosti. To je pot, ki jo Jezus nakazuje med vsem svojim pridiganjem, torej pot dejavne ljubezni do bližnjega.

Iz teh opominov Janeza Krstnika razumemo, kakšne so bile v tistem času splošne težnje tistih, ki so imeli različne oblike oblasti. Stvari se niso veliko spremenile. Pa vendar, nobena kategorija ljudi ni izključena iz tega, da prehodi pot spreobrnjenja za dosego zveličanja, niti cestninarji, ki so že po definiciji bili grešniki. Tudi oni niso izključeni iz zveličanja. Bog nikomur ne zapre možnosti, da se zveliča. On je, lahko uporabimo to besedo, ves nestrpen, ker želi uporabiti usmiljenje do vseh in sprejeti vsakega v nežen objem sprave in odpuščanja.

Posebna razsežnost spreobrnjenja je veselje
To vprašanje: »Kaj naj storimo?«, je tudi naše vprašanje. Današnje bogoslužje nam z Janezovimi besedami ponavlja, da se je potrebno spreobrniti, spremeniti smer poti in hoditi po poti pravičnosti, solidarnosti, treznosti. To so vrednote, ki so nujno potrebne za polno človeško in pristno krščansko bivanje. Spreobrnite se! To je povzetek Krstnikovega sporočila. Bogoslužje te tretje adventne nedelje nam pomaga odkriti eno posebno razsežnost spreobrnjenja: veselje. Tisti, ki se spreobrne in se približa Gospodu, začuti veselje. Prerok Sofonija naznanja »Vriskaj, o sionska hči!« (Sof 3,14), Jeruzalemu in apostol Pavel tako opominja kristjane v Filipih: »Veselite se v Gospodu zmeraj« (Flp 4,4). Da danes govorimo o veselju, je potrebno biti pogumen, potrebna je predvsem vera. Svet mučijo toliki problemi, nad prihodnostjo je toliko strahov in neznanega. A kljub temu je kristjan vesela oseba, in njegovo veselje ni nekaj površnega ali minljivega, temveč je globoko in trajno, saj je Gospodov dar, ki napolnjuje življenje. Naše veselje izhaja iz gotovosti, da je »Gospod blizu« (Flp 4,5).

Naj nam Devica Marija pomaga okrepiti našo vero, da bomo znali sprejeti Boga veselja, Boga usmiljenja, ki vedno želi bivati med svojimi otroki. In naša Mati naj nas uči deliti solze s tistimi, ki jokajo, da bomo lahko z njimi delili tudi nasmeh.