Jubilej skozi zgodovino – pot sprave in milosti

VATIKAN (ponedeljek, 7. december 2015, RV) – Jutri, 8. decembra, bo vesoljna Cerkev vstopila v jubilej usmiljenja. Gre za izjemen verski dogodek, čas milosti za odpuščanje grehov, posebno obdobje za spravo in spreobrnjenje. Sveto leto je lahko redno ali izredno. Redno sveto leto je Cerkev v zgodovini doslej obhajala šestindvajsetkrat. Izredno, kakršno bo tudi tokratno, pa že več kot devetdesetkrat.

Zgodovina jubileja je povezana s hebrejsko tradicijo, ki je vsakih petdeset let določila sveto leto. Med le-tem so bila prekinjena dela na polju, zasežena zemlja je bila povrnjena, sužnji so bili osvobojeni. Sveto leto je bilo naznanjeno s pomočjo ovnovega roga, ki se v hebrejščini imenuje »yobel«. Od tu izhaja beseda »jubilej«. V krščanstvu je jubilejno leto privzelo globok duhovni pomen. Določeno je z namenom, da bi utrdili vero, pomnožili dela solidarnosti in bratskega občestva znotraj Cerkve ter družbe. Vernike opozarja in vabi k bolj iskrenemu ter doslednemu izpovedovanju vere v Kristusa. Spodbuditi želi svetost življenja.

Prvo sveto leto: 1300
Prvo sveto leto v zgodovini Cerkve je napovedal papež Bonifacij VIII., in sicer leta 1300. Začelo se je 22. februarja, na praznik sedeža apostola Petra. Napovedano je bilo z bulo Antiquorum Habet Fida Relatio.

Drugič je bil jubilej razglašen leta 1350. Takratni papež Klemen VI. je obenem odredil, da naj se to posebno leto milosti obhaja vsakih petdeset let. Leta 1470 pa je papež Pavel II. določil, da naj se ta veliki dogodek odvija vsakih petindvajset let. Jubilej je vsakič znova v Rim privabil množice romarjev. Leta 1575 je njihovo število preseglo 300 tisoč.

Redna in izredna sveta leta v nedavni zgodovini
Sveto leto, ki poteka ob vnaprej določenem terminu, velja za redno. Izredno pa je tisto, ki se nanaša na kakšen dogodek posebnega pomena. Zadnji izredni sveti leti sta se odvili 1933. in 1983. leta. Prvega je napovedal papež Pij XI., drugega pa papež Janez Pavel II., in sicer ob 1900. oziroma ob 1950. obletnici odrešenja.

Jubilej ob začetku 20. stoletja je napovedal papež Leon XIII. Petdeset let kasneje, le malo po koncu druge svetovne vojne, je papež Pij XII. sveto leto pospremil z besedami: »… mir dušam, mir družinam, mir domovini, mir med narodi.« Papež Pavel VI. pa je za sveto leto 1975 želel, da bi bilo »leto prenove in sprave«, saj jubilej za kristjana predstavlja novo obdobje njegovega življenja. Novi človek naj po jubileju ne bi več pozabil na molitev.

Jubilej 2000
Nazadnje smo jubilej obhajali leta 2000, ko smo vstopili v tretje tisočletje. Ko je papež Janez Pavel II. odprl sveta vrata bazilike sv. Petra, je poudaril, da so vrata Kristus: »Naj bodo za nas Vrata, ki nas uvajajo v skrivnost Očeta. Naj nihče ne ostane izključen iz njegovega objema usmiljenja in miru.«

Jubilej usmiljenja
Usmiljenje je tema, ki jo je tudi papež Frančišek izbral kot tisto, ki bo zaznamovala to izredno sveto leto, v katerega vstopamo. Leto, v katerem bo Gospod ljudem še enkrat pokazal pot sprave: »To bo sveto leto usmiljenja. Bodite usmiljeni kakor Oče.«