S papežem Frančiškom skozi minuli teden (25. - 30. november 2015)

Potovanje v Afriko
Sveti oče se je minuli teden mudil na svojem enajstem apostolskem potovanju. Prvič se je napotil na afriško celino in v petih dneh obiskal tri države v osrčju Afrike: Kenijo, Ugando in Srednjeafriško republiko. »Svet gleda na Afriko kot na celino upanja,« je dejal med enim od svojih številnih govorov.

Kenija
Papež je svoje potovanje začel 25. novembra v Nairobiju v Keniji. Med srečanjem s kenijskimi oblastmi je dejal, da je Kenija »blagoslovljena država«, pri čemer je izpostavil njeno naravno lepoto in bogastvo. »Odgovorni smo za posredovanje naravne lepote v njeni celovitosti prihodnjim rodovom,« je zatrdil. Prav tako je naša »dolžnost upravljati na pravičen način z darovi, ki smo jih prejeli.« Poudaril je, da »ne more biti prenove našega odnosa z naravo brez prenove samega človeštva. Dokler naše družbe doživljajo delitve, bodisi etnične, verske ali ekonomske, so vsi moški in ženske dobre volje poklicani k delu za spravo in mir, za odpuščanje in ozdravitev src.«

Papež je Kenijce spodbudil k trdni veri in misijonarskosti, izpostavil nenadomestljivo vrednost družin in mladih ter pozval k skrbi za uboge. Med mašo v Nairobiju se je obrnil na mlade Kenijce z besedami: »Velike vrednote afriške tradicije, modrost in resnica Božje Besede ter velikodušen idealizem vaše mladosti naj vas vodijo v zavzetosti za oblikovanje družbe, ki bo vedno bolj pravična, vključujoča in spoštljiva do človekovega dostojanstva. Zmeraj naj vam bodo pri srcu potrebe ubogih; zavrzite vse, kar vodi v predsodke in diskriminacijo, kajti te stvari – kot vemo – niso od Boga.«

V Nairobiju je papež obiskal Urad Združenih narodov, kjer se nahajajo tudi pisarne Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in Programa Združenih narodov za naselja (UN-Habitat). V središče svojega govora je postavil okoljska vprašanja, poudaril nujno zaščito stvarstva, posvaril pred globalizacijo brezbrižnosti in nenadzorovano urbanizacijo, obsodil je nezakonito trgovanje in bil zelo konkreten: »Afrika daje svetu naravno lepoto in bogastvo, zaradi česar slavimo Stvarnika. Ta dediščina Afrike in vsega človeštva je v stalni nevarnosti, da jo bodo uničili človeški egoizmi vseh vrst in zlorabe situacij revščine in izključevanja. Ilegalna trgovina z diamanti in dragocenimi kamni, z redkimi kovinami ali kovinami visoke strateške vrednosti, z lesom in biološkim materialom, s predmeti živalskega izvora kot v primeru trgovine s slonovino, kar je povezano z iztrebljanjem slonov, povečuje politično nestabilnost, organizirani kriminal in terorizem. Tudi ta situacija je krik ljudi in zemlje, ki mu mora prisluhniti mednarodna skupnost.«

Uganda
Povod obiska Ugande je bila petdeseta obletnica kanonizacije ugandskih mučencev. S pomočjo njihovega zgleda je papež Frančišek ugandskemu narodu izpostavil »pomembno vlogo vere, moralne poštenosti in zavzemanja za skupno dobro v kulturnem, ekonomskem in političnem življenju države … vsi smo poklicani iskati resnico, delati za pravičnost in spravo ter se spoštovati, varovati in si medsebojno pomagati kot člani ene same človeške družine«. Ugandski kristjani so poklicani postati misijonarski učenci, je dejal papež med mašo v Namugongu. Dediščina mučencev so življenja, zaznamovana z močjo Svetega Duha, življenja, ki pričujejo o preoblikujoči moči evangelija Jezusa Kristusa. Te dediščine se ne sme le priložnostno spominjati. Zares jo častimo, kadar pričevanje svetnikov za Kristusa prinesemo v naše domove, našim bližnjim, na delovna mesta, v civilno družbo.

K pričevanju in misijonarski gorečnosti je papež spodbudil tudi katehiste in učitelje. Ugandske mlade pa je pozval, naj negativne izkušnje vedno pogumno spreminjajo v pozitivne, pri tem pa svojo moč črpajo iz molitve, kajti Jezus je tisti, ki lahko zares spremni njihova življenja.

Srednjeafriška republika
Odpuščanje, sprava in usmiljenje, mir in pravičnost pa so bile osrednje teme, ki so zaznamovale papeške dogodke v Srednjeafriški republiki. Frančišek je takoj ob prihodu v to državo, ki se že več let sooča z notranjimi napetostmi in nasiljem, dejal, da prihaja kot romar miru in apostol upanja. Osrednji dogodek je bila sveta maša v katedrali v prestolnici Bangui, med katero je papež odprl sveta vrata usmiljenja, s čimer je Cerkev v Srednjeafriški republiki prva vstopila v jubilej usmiljenja. Dejal je, da mnoge moške in ženske žeja po spoštovanju, pravičnosti, nepristranskosti. In k tem Gospod prihaja, jim daje dar svoje pravičnosti. »Prihaja in daje rodovitnost našim osebnim in kolektivnim zgodbam, našemu razočaranemu upanju in našim nerodovitnim željam. Pošilja nas oznanjat, predvsem tistim, ki so zatirani od mogočnežev tega sveta, ter tudi tistim, ki jočejo pod težo svojih grehov. Bog je Pravičnost,« je zatrdil papež.  A Bog je tudi in predvsem Ljubezen. »Vsepovsod, predvsem pa tam, kjer vladajo nasilje, sovraštvo, krivica in preganjanje, so kristjani poklicani dati pričevanje o tem Bogu, ki je Ljubezen.«

S spodbudami k upanju v prihodnost je bila prežeta papeževa maša, ki jo je zadnji dan potovanja, 30. novembra, daroval v Banguiju. »Vi, dragi Srednjeafričani, predvsem morate gledati proti prihodnosti in se, močni od že prehojene poti, odločno odločiti za novo etapo v krščanski zgodovini vaše dežele, podati se proti novim obzorjem, odriniti na globoko, v globoke vode … Kristjani Srednje Afrike, vsak med vami je poklican biti, z vztrajnostjo svoje vere in svoje misijonarske zavzetosti, obrtnik človeške in duhovne prenove svoje dežele.«

V središču papeževe pozornosti najbolj ubogi
Seveda pa papež med potovanjem ni pozabil ubogih. V Keniji je obiskal revno četrt Kangemi na obrobju Nairobija. V Ugandi se je nekaj časa zadržal v hiši za revne v Nalukolongu na periferiji Kampale, kjer redovnice skrbijo za okoli sto bolnih, ostarelih in zapuščenih oseb. V Banguiju v Srednjeafriški republiki se je nenapovedano zaustavil v pediatrični bolnišnici, v ospredju pa je bil tudi njegov obisk begunskega taborišča. Tu je v kratkem nagovoru dejal: »Vam in vsem Srednjeafričanom želim mir, veliki  mir med vami! Da bi lahko živeli v miru, ne glede na etnijo, kulturo, verstvo, družbeni položaj … Vsi v miru! Vsi, ker smo vsi bratje!«